Slikar in grafik iz Ajdovščine, tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike, jezik - najbolj vidno znamenje narodove samobitnosti, mariborski tovarnar – rešitelj številnih Judov

Leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik Veno Pilon. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastali njegove prve risbe in gvaši. Po koncu vojne se je vrnil domov, vendar je že leta 1919 odšel na umetnostno akademijo v Prago, kjer se je srečal z Božidarjem Jakcem, Francem Mesesnelom, Ferdom Kozakom in Josipom Vidmarjem. Leta 1920 se je vpisal v četrti letnik akademije v Firencah, leto pozneje pa je na Dunaju obiskoval grafično šolo in tečaj risanja akta. V teh letih že sodeluje na skupinskih razstavah. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in po očetovi smrti prevzel pekarno. V tem "ajdovskem obdobju" je ustvaril svoja najboljša dela v oljni tehniki. Leta 1928 se je preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino in po drugi svetovni vojni tam postal neuradni slovenski kulturni ataše. Deloval je kot slikar, grafik, risar sčasoma pa se je popolnoma posvetil umetniški fotografiji in filmu, leta 1948 je sodeloval pri pripravi scene in kot igralec v prvem slovenskem zvočnem celovečernem  filmu Na svoji zemlji. Veno Pilon je bil eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Leta 1970 je dobil Prešernovo nagrado. /Fotografija: Veno Pilon: Ajdovščina, 1925, olje na platnu, PGA 12S. Foto: Pilonova galerija /

_______

Pred 120. leti se je v Ljubljani rodila društvena delavka Josephine Tratnik.  Šestnajstletna se je izselila v Združene države Amerike in se kmalu včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, bila več let  predsednica društva Napredne Slovenke, sodelovala pri ustanavljanju Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu ter bila tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Josephine Tratnik je med drugo svetovno vojno usklajevala nabiralne akcije v Združenih državah ter skrbela za pošiljanje gmotnih sredstev rojakom v domovini.

_______

Pisatelj, prevajalec, jezikoslovec in urednik Janez Gradišnik je diplomiral  pred 80. leti v Ljubljani. Dve leti je bil v nemškem ujetništvu in v pregnanstvu v hrvaškem Bjelovarju, spomladi 1945 se je znašel v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po osvoboditvi je najprej deloval v Beogradu in nato do leta 1952 pri Državni založbi v Ljubljani. Od tedaj je živel kot svobodni književnik. Literarno pot je začel kot sodelavec medvojne krščanske revije Dejanje. Svetovno nazorsko je bil blizu krščanskim socialistom in Edvardu Kocbeku, ki ga je leta 1945 nagovoril, da je postal njegov tajnik pri Ministrstvu za Slovenijo v Beogradu. Leta 1949 je izdal zbirko novel Pot iz noči, v šestdesetih letih so sledile novele v zbirki Ura spomina, v osemdesetih Plamenica in druge. Pisal je tudi za mladino. Od leta 1969 je bil glavni urednik revije Prostor in čas, v kateri so med drugim objavljali Anton Slodnjak, France Bučar, Jože Mahnič in drugi, in ki so jo oblasti leta 1974 zatrle. Ves čas je bil vztrajen in strog razpravljalec o jezikovnih vprašanjih. S to temo je izdal publikacije Slovenščina za Slovence, Slovenščina za vsakogar, Še znamo slovensko, Naš jezik in druge. Janez Gradišnik, ki sodi med najpomembnejše posredovalce tujih jezikovnih kultur in književnosti v slovenski jezik, se je rodil leta 1917 v Stražišču pri Prevaljah.

_______

Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v mestu ob Dravi zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko ter leta 1943 prebegnil v Palestino.
Avgusta 1945 ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic ter zaplembo premoženja.

_________