Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Vzpon celjske plemiške rodbine, »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem, Jakob Aljaž prvi učitelj obetavnemu glasbeniku, fizik, poznavalec področja velemolekul
25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji bitka med ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in turškim sultanom Bajazitom prvim. Končala se je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi, da je celjski grof Herman II. iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta in za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama je prišlo do povezav, ki so trajale vse do njunega izumrtja. Tudi pozneje je Herman II. večkrat pomagal kralju Sigismundu, kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana II., Barbaro Celjsko. Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, kar pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte.
Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika II. Celjskega in njegovega sina Ulrika II. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimsko nemškega cesarstva.
Avstrijski slikar Johan Martin Schmid, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser- Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser - Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Podobe v Gruberjevi kapelici je v poznih sedemdesetih letih naslikal na licu mesta, saj gre za oljne stenske poslikave, podobe za Velesovo in Gornji Grad pa je naslikal v delavnici v Steinu. Gre za slike velikih formatov, umeščene v oltarje okvirnega tipa, v katerih je slika prevladujoča likovna sestavina. Johan Martin Schmid, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.
Skladatelj in organist Ignacij Hladnik je prvo glasbeno znanje dobil v domačih Križah pri Tržiču, kjer je v času svojega otroštva kot župnik služboval Jakob Aljaž. Ta ga je nagovoril za vpis v dvoletno orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo je vodil Anton Foerster. S štirinajstimi leti je napisal svojo prvo skladbo za mešani zbor in oktobra 1881 dobil službo organista v Stari Loki, kjer je deloval osem let, pozneje pa je 42 let deloval v Novem mestu. Tam je bil poleg službe kapiteljskega organista še pevovodja pri frančiškanih, v novomeški gimnaziji, grmski kmetijski šoli, dolenjskem pevskem društvu in društvu rokodelskih pomočnikov. Poučeval je na Glasbeni matici in dodatno zasebno še na svojem domu. Hladnik je bil tudi tisti, ki je mladega Novomeščana Marjana Kozino usmeril v študij glasbe. Večino glasbenih del v latinskem jeziku je skladal za liturgične namene. Njegove cerkvene pesmi v slovenskem jeziku so med verniki zelo priljubljene, te so med drugimi: Marija skoz' življenje, Bodi nam pozdravljena, Angelsko petje, Usmiljeni Jezus, Večerni zvon, Je mrak končan in druge.
V arhivu posebnih zbirk Boga Komelja v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu hranijo bogato zapuščino 837 Hladnikovih glasbenih rokopisov, ki so še »neodkriti biseri« in bogastvo novomeške kulturne dediščine. Skladatelj in organist Ignacij Hladnik se je rodil leta 1865 v Križah pri Tržiču.
Leta 1908 se je v Ljubljani rodil Anton Peterlin, eden najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govorijo številna visoka priznanja, ki jih je prejel. Med njimi so: Prešernova nagrada, Binghamova medalja, nagrada Ameriške fizikalne družbe, Kidričeva nagrada, imenovanja v tri znanstvene akademije in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze.
—–
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Vzpon celjske plemiške rodbine, »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem, Jakob Aljaž prvi učitelj obetavnemu glasbeniku, fizik, poznavalec področja velemolekul
25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji bitka med ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in turškim sultanom Bajazitom prvim. Končala se je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi, da je celjski grof Herman II. iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta in za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama je prišlo do povezav, ki so trajale vse do njunega izumrtja. Tudi pozneje je Herman II. večkrat pomagal kralju Sigismundu, kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana II., Barbaro Celjsko. Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, kar pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte.
Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika II. Celjskega in njegovega sina Ulrika II. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimsko nemškega cesarstva.
Avstrijski slikar Johan Martin Schmid, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser- Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser - Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Podobe v Gruberjevi kapelici je v poznih sedemdesetih letih naslikal na licu mesta, saj gre za oljne stenske poslikave, podobe za Velesovo in Gornji Grad pa je naslikal v delavnici v Steinu. Gre za slike velikih formatov, umeščene v oltarje okvirnega tipa, v katerih je slika prevladujoča likovna sestavina. Johan Martin Schmid, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.
Skladatelj in organist Ignacij Hladnik je prvo glasbeno znanje dobil v domačih Križah pri Tržiču, kjer je v času svojega otroštva kot župnik služboval Jakob Aljaž. Ta ga je nagovoril za vpis v dvoletno orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo je vodil Anton Foerster. S štirinajstimi leti je napisal svojo prvo skladbo za mešani zbor in oktobra 1881 dobil službo organista v Stari Loki, kjer je deloval osem let, pozneje pa je 42 let deloval v Novem mestu. Tam je bil poleg službe kapiteljskega organista še pevovodja pri frančiškanih, v novomeški gimnaziji, grmski kmetijski šoli, dolenjskem pevskem društvu in društvu rokodelskih pomočnikov. Poučeval je na Glasbeni matici in dodatno zasebno še na svojem domu. Hladnik je bil tudi tisti, ki je mladega Novomeščana Marjana Kozino usmeril v študij glasbe. Večino glasbenih del v latinskem jeziku je skladal za liturgične namene. Njegove cerkvene pesmi v slovenskem jeziku so med verniki zelo priljubljene, te so med drugimi: Marija skoz' življenje, Bodi nam pozdravljena, Angelsko petje, Usmiljeni Jezus, Večerni zvon, Je mrak končan in druge.
V arhivu posebnih zbirk Boga Komelja v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu hranijo bogato zapuščino 837 Hladnikovih glasbenih rokopisov, ki so še »neodkriti biseri« in bogastvo novomeške kulturne dediščine. Skladatelj in organist Ignacij Hladnik se je rodil leta 1865 v Križah pri Tržiču.
Leta 1908 se je v Ljubljani rodil Anton Peterlin, eden najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govorijo številna visoka priznanja, ki jih je prejel. Med njimi so: Prešernova nagrada, Binghamova medalja, nagrada Ameriške fizikalne družbe, Kidričeva nagrada, imenovanja v tri znanstvene akademije in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze.
—–
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov