Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Vzpon celjske plemiške rodbine, »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem, Jakob Aljaž prvi učitelj obetavnemu glasbeniku, fizik, poznavalec področja velemolekul
25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji bitka med ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in turškim sultanom Bajazitom prvim. Končala se je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi, da je celjski grof Herman II. iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta in za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama je prišlo do povezav, ki so trajale vse do njunega izumrtja. Tudi pozneje je Herman II. večkrat pomagal kralju Sigismundu, kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana II., Barbaro Celjsko. Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, kar pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte.
Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika II. Celjskega in njegovega sina Ulrika II. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimsko nemškega cesarstva.
Avstrijski slikar Johan Martin Schmid, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser- Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser - Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Podobe v Gruberjevi kapelici je v poznih sedemdesetih letih naslikal na licu mesta, saj gre za oljne stenske poslikave, podobe za Velesovo in Gornji Grad pa je naslikal v delavnici v Steinu. Gre za slike velikih formatov, umeščene v oltarje okvirnega tipa, v katerih je slika prevladujoča likovna sestavina. Johan Martin Schmid, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.
Skladatelj in organist Ignacij Hladnik je prvo glasbeno znanje dobil v domačih Križah pri Tržiču, kjer je v času svojega otroštva kot župnik služboval Jakob Aljaž. Ta ga je nagovoril za vpis v dvoletno orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo je vodil Anton Foerster. S štirinajstimi leti je napisal svojo prvo skladbo za mešani zbor in oktobra 1881 dobil službo organista v Stari Loki, kjer je deloval osem let, pozneje pa je 42 let deloval v Novem mestu. Tam je bil poleg službe kapiteljskega organista še pevovodja pri frančiškanih, v novomeški gimnaziji, grmski kmetijski šoli, dolenjskem pevskem društvu in društvu rokodelskih pomočnikov. Poučeval je na Glasbeni matici in dodatno zasebno še na svojem domu. Hladnik je bil tudi tisti, ki je mladega Novomeščana Marjana Kozino usmeril v študij glasbe. Večino glasbenih del v latinskem jeziku je skladal za liturgične namene. Njegove cerkvene pesmi v slovenskem jeziku so med verniki zelo priljubljene, te so med drugimi: Marija skoz' življenje, Bodi nam pozdravljena, Angelsko petje, Usmiljeni Jezus, Večerni zvon, Je mrak končan in druge.
V arhivu posebnih zbirk Boga Komelja v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu hranijo bogato zapuščino 837 Hladnikovih glasbenih rokopisov, ki so še »neodkriti biseri« in bogastvo novomeške kulturne dediščine. Skladatelj in organist Ignacij Hladnik se je rodil leta 1865 v Križah pri Tržiču.
Leta 1908 se je v Ljubljani rodil Anton Peterlin, eden najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govorijo številna visoka priznanja, ki jih je prejel. Med njimi so: Prešernova nagrada, Binghamova medalja, nagrada Ameriške fizikalne družbe, Kidričeva nagrada, imenovanja v tri znanstvene akademije in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Vzpon celjske plemiške rodbine, »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem, Jakob Aljaž prvi učitelj obetavnemu glasbeniku, fizik, poznavalec področja velemolekul
25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji bitka med ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in turškim sultanom Bajazitom prvim. Končala se je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi, da je celjski grof Herman II. iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta in za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama je prišlo do povezav, ki so trajale vse do njunega izumrtja. Tudi pozneje je Herman II. večkrat pomagal kralju Sigismundu, kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana II., Barbaro Celjsko. Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, kar pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte.
Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika II. Celjskega in njegovega sina Ulrika II. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimsko nemškega cesarstva.
Avstrijski slikar Johan Martin Schmid, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser- Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser - Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Podobe v Gruberjevi kapelici je v poznih sedemdesetih letih naslikal na licu mesta, saj gre za oljne stenske poslikave, podobe za Velesovo in Gornji Grad pa je naslikal v delavnici v Steinu. Gre za slike velikih formatov, umeščene v oltarje okvirnega tipa, v katerih je slika prevladujoča likovna sestavina. Johan Martin Schmid, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.
Skladatelj in organist Ignacij Hladnik je prvo glasbeno znanje dobil v domačih Križah pri Tržiču, kjer je v času svojega otroštva kot župnik služboval Jakob Aljaž. Ta ga je nagovoril za vpis v dvoletno orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo je vodil Anton Foerster. S štirinajstimi leti je napisal svojo prvo skladbo za mešani zbor in oktobra 1881 dobil službo organista v Stari Loki, kjer je deloval osem let, pozneje pa je 42 let deloval v Novem mestu. Tam je bil poleg službe kapiteljskega organista še pevovodja pri frančiškanih, v novomeški gimnaziji, grmski kmetijski šoli, dolenjskem pevskem društvu in društvu rokodelskih pomočnikov. Poučeval je na Glasbeni matici in dodatno zasebno še na svojem domu. Hladnik je bil tudi tisti, ki je mladega Novomeščana Marjana Kozino usmeril v študij glasbe. Večino glasbenih del v latinskem jeziku je skladal za liturgične namene. Njegove cerkvene pesmi v slovenskem jeziku so med verniki zelo priljubljene, te so med drugimi: Marija skoz' življenje, Bodi nam pozdravljena, Angelsko petje, Usmiljeni Jezus, Večerni zvon, Je mrak končan in druge.
V arhivu posebnih zbirk Boga Komelja v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu hranijo bogato zapuščino 837 Hladnikovih glasbenih rokopisov, ki so še »neodkriti biseri« in bogastvo novomeške kulturne dediščine. Skladatelj in organist Ignacij Hladnik se je rodil leta 1865 v Križah pri Tržiču.
Leta 1908 se je v Ljubljani rodil Anton Peterlin, eden najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govorijo številna visoka priznanja, ki jih je prejel. Med njimi so: Prešernova nagrada, Binghamova medalja, nagrada Ameriške fizikalne družbe, Kidričeva nagrada, imenovanja v tri znanstvene akademije in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze.
—–
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov