Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

25. september

25.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Vzpon celjske plemiške rodbine, »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem, Jakob Aljaž prvi učitelj obetavnemu glasbeniku, fizik, poznavalec področja velemolekul

25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji  bitka  med  ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim  in turškim sultanom Bajazitom prvim.  Končala se  je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi, da je celjski grof Herman II. iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta in  za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama je prišlo do povezav, ki so trajale vse do njunega izumrtja.  Tudi pozneje je Herman II. večkrat pomagal kralju Sigismundu, kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana II., Barbaro Celjsko.  Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, kar pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so  imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte.
Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika II. Celjskega in njegovega sina Ulrika II. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimsko nemškega cesarstva.

Avstrijski slikar Johan Martin Schmid, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser- Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser - Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Podobe v Gruberjevi kapelici je v poznih sedemdesetih letih naslikal na licu mesta, saj gre za oljne stenske poslikave, podobe za Velesovo in Gornji Grad pa je naslikal v delavnici v Steinu. Gre za slike velikih formatov, umeščene v oltarje okvirnega tipa, v katerih je slika prevladujoča likovna sestavina. Johan Martin Schmid, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.

Skladatelj in organist Ignacij Hladnik je prvo glasbeno znanje dobil v domačih Križah pri Tržiču, kjer je v času svojega otroštva kot župnik služboval Jakob Aljaž. Ta ga je nagovoril za vpis v dvoletno orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo je vodil Anton Foerster. S štirinajstimi leti je napisal svojo prvo skladbo za mešani zbor in oktobra 1881 dobil službo organista v Stari Loki, kjer je deloval osem let, pozneje pa je 42 let deloval v Novem mestu. Tam je bil poleg službe kapiteljskega organista še pevovodja pri frančiškanih, v novomeški gimnaziji, grmski kmetijski šoli, dolenjskem pevskem društvu in društvu rokodelskih pomočnikov. Poučeval je na Glasbeni matici in dodatno zasebno še na svojem domu. Hladnik je bil tudi tisti, ki je mladega Novomeščana Marjana Kozino usmeril v študij glasbe. Večino glasbenih del v latinskem jeziku je skladal za liturgične namene. Njegove cerkvene pesmi v slovenskem jeziku so med verniki zelo priljubljene, te so med drugimi: Marija skoz' življenje, Bodi nam pozdravljena, Angelsko petje, Usmiljeni Jezus, Večerni zvon, Je mrak končan in druge.

V arhivu posebnih zbirk Boga Komelja v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu hranijo bogato zapuščino 837 Hladnikovih glasbenih rokopisov, ki so še »neodkriti biseri« in bogastvo novomeške kulturne dediščine. Skladatelj in organist Ignacij Hladnik se je rodil leta 1865 v Križah pri Tržiču.

Leta 1908 se je v Ljubljani rodil Anton Peterlin, eden najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govorijo številna visoka priznanja, ki jih je prejel. Med njimi so: Prešernova nagrada, Binghamova medalja, nagrada Ameriške fizikalne družbe, Kidričeva nagrada, imenovanja v tri znanstvene akademije in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze.
—–


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

25. september

25.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Vzpon celjske plemiške rodbine, »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem, Jakob Aljaž prvi učitelj obetavnemu glasbeniku, fizik, poznavalec področja velemolekul

25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji  bitka  med  ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim  in turškim sultanom Bajazitom prvim.  Končala se  je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi, da je celjski grof Herman II. iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta in  za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama je prišlo do povezav, ki so trajale vse do njunega izumrtja.  Tudi pozneje je Herman II. večkrat pomagal kralju Sigismundu, kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana II., Barbaro Celjsko.  Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, kar pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so  imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte.
Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika II. Celjskega in njegovega sina Ulrika II. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimsko nemškega cesarstva.

Avstrijski slikar Johan Martin Schmid, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser- Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser - Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Podobe v Gruberjevi kapelici je v poznih sedemdesetih letih naslikal na licu mesta, saj gre za oljne stenske poslikave, podobe za Velesovo in Gornji Grad pa je naslikal v delavnici v Steinu. Gre za slike velikih formatov, umeščene v oltarje okvirnega tipa, v katerih je slika prevladujoča likovna sestavina. Johan Martin Schmid, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.

Skladatelj in organist Ignacij Hladnik je prvo glasbeno znanje dobil v domačih Križah pri Tržiču, kjer je v času svojega otroštva kot župnik služboval Jakob Aljaž. Ta ga je nagovoril za vpis v dvoletno orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo je vodil Anton Foerster. S štirinajstimi leti je napisal svojo prvo skladbo za mešani zbor in oktobra 1881 dobil službo organista v Stari Loki, kjer je deloval osem let, pozneje pa je 42 let deloval v Novem mestu. Tam je bil poleg službe kapiteljskega organista še pevovodja pri frančiškanih, v novomeški gimnaziji, grmski kmetijski šoli, dolenjskem pevskem društvu in društvu rokodelskih pomočnikov. Poučeval je na Glasbeni matici in dodatno zasebno še na svojem domu. Hladnik je bil tudi tisti, ki je mladega Novomeščana Marjana Kozino usmeril v študij glasbe. Večino glasbenih del v latinskem jeziku je skladal za liturgične namene. Njegove cerkvene pesmi v slovenskem jeziku so med verniki zelo priljubljene, te so med drugimi: Marija skoz' življenje, Bodi nam pozdravljena, Angelsko petje, Usmiljeni Jezus, Večerni zvon, Je mrak končan in druge.

V arhivu posebnih zbirk Boga Komelja v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu hranijo bogato zapuščino 837 Hladnikovih glasbenih rokopisov, ki so še »neodkriti biseri« in bogastvo novomeške kulturne dediščine. Skladatelj in organist Ignacij Hladnik se je rodil leta 1865 v Križah pri Tržiču.

Leta 1908 se je v Ljubljani rodil Anton Peterlin, eden najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govorijo številna visoka priznanja, ki jih je prejel. Med njimi so: Prešernova nagrada, Binghamova medalja, nagrada Ameriške fizikalne družbe, Kidričeva nagrada, imenovanja v tri znanstvene akademije in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze.
—–


25.04.2024

2. maj - Jakob Sket in “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger (1852)

Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

1. maj - Lavantinska škofija izvzeta iz Metropolije Salzburg (1924)

1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

30. april - Fran Lorger (1884) ter antične ostaline ob Savinji in Voglajni

Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

29. april - Charles Nodier (1870) in rokovnjač “Jean Sbogar”

Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

28. april - politični pogrom nad revijo Perspektive (1964)

Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

27. april - "Dobro sonce" in druge zbirke pesnika Slavka Juga (1934)

Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

26. april - Jože Ciuha (1924) eden vodilnih slovenskih slikarjev našega časa

Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

25. april - zločin pri Peršmanu nad Železno Kaplo (1945)

Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

24. april - Zmaga Kumer – etnomuzikologinja (1924)

Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

23.april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

22. april - Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik (1791)

Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

21. april - Josephine Zakrajšek (1904) glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.04.2024

20. april - smrt kmečkega upornika Gregorja Kobala (1714)

Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

19. april - dr. Vladimir Šlebinger - svetovalec OZN za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali (1906)

Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov