Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Najstarejši denarni zavod na Slovenskem, matematični pedagog širokega slovesa, zakaj je pred stoletjem rojena deklica dobila ime Tihomila, ne Zmagoslava?
Pred 200 leti je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico – najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Bila je druga v Avstriji; sprva se je imenovala Dunajska hranilnica, nato Ilirska, Kranjska, od leta 1912 Ljubljanska, od 1931. pa Hranilnica Dravske banovine. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je vprašanje prihodnosti Koroške ostalo sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni več mogla spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. 10. oktobra pred sto leti je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti prebivalcev Koroške. Po zlomu Avstrije je ob pomoči čet generala Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo in po Pariški mirovni konferenci v cono A. Glasovanje v tej coni se je končalo v korist Avstrije, zato glasovanja v coni B sploh ni bilo in Koroška je – razen Mežiške doline, Jezerskega in Kanalske doline – pripadla Avstriji. Zanjo je glasovalo dobrih 59 odstotkov volilnih upravičencev, za Kraljevino SHS pa nekaj manj kot 41. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je na plebiscitu za republiko Avstrijo glasovalo vsaj 10 tisoč predvsem socialdemokratsko in liberalno usmerjenih Slovencev.
Na dan koroškega plebiscita se je v uradniški družini v Mariboru rodila slavistka in pesnica Tihomila Dobravc. Njen oče – koroški Slovenec – je bil vnet plebiscitni agitator, zato je v pričakovanju rojstva otroka napovedal: če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila … Tihomila Dobravc je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Srbijo, sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa poučevala na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. Njena poezija je uvrščena v antologijo slovenskega pesništva upora, leta 1996 pa je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Najstarejši denarni zavod na Slovenskem, matematični pedagog širokega slovesa, zakaj je pred stoletjem rojena deklica dobila ime Tihomila, ne Zmagoslava?
Pred 200 leti je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico – najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Bila je druga v Avstriji; sprva se je imenovala Dunajska hranilnica, nato Ilirska, Kranjska, od leta 1912 Ljubljanska, od 1931. pa Hranilnica Dravske banovine. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je vprašanje prihodnosti Koroške ostalo sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni več mogla spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. 10. oktobra pred sto leti je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti prebivalcev Koroške. Po zlomu Avstrije je ob pomoči čet generala Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo in po Pariški mirovni konferenci v cono A. Glasovanje v tej coni se je končalo v korist Avstrije, zato glasovanja v coni B sploh ni bilo in Koroška je – razen Mežiške doline, Jezerskega in Kanalske doline – pripadla Avstriji. Zanjo je glasovalo dobrih 59 odstotkov volilnih upravičencev, za Kraljevino SHS pa nekaj manj kot 41. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je na plebiscitu za republiko Avstrijo glasovalo vsaj 10 tisoč predvsem socialdemokratsko in liberalno usmerjenih Slovencev.
Na dan koroškega plebiscita se je v uradniški družini v Mariboru rodila slavistka in pesnica Tihomila Dobravc. Njen oče – koroški Slovenec – je bil vnet plebiscitni agitator, zato je v pričakovanju rojstva otroka napovedal: če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila … Tihomila Dobravc je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Srbijo, sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa poučevala na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. Njena poezija je uvrščena v antologijo slovenskega pesništva upora, leta 1996 pa je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov