Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Najstarejši denarni zavod na Slovenskem, matematični pedagog širokega slovesa, zakaj je pred stoletjem rojena deklica dobila ime Tihomila, ne Zmagoslava?
Pred 200 leti je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico – najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Bila je druga v Avstriji; sprva se je imenovala Dunajska hranilnica, nato Ilirska, Kranjska, od leta 1912 Ljubljanska, od 1931. pa Hranilnica Dravske banovine. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je vprašanje prihodnosti Koroške ostalo sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni več mogla spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. 10. oktobra pred sto leti je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti prebivalcev Koroške. Po zlomu Avstrije je ob pomoči čet generala Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo in po Pariški mirovni konferenci v cono A. Glasovanje v tej coni se je končalo v korist Avstrije, zato glasovanja v coni B sploh ni bilo in Koroška je – razen Mežiške doline, Jezerskega in Kanalske doline – pripadla Avstriji. Zanjo je glasovalo dobrih 59 odstotkov volilnih upravičencev, za Kraljevino SHS pa nekaj manj kot 41. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je na plebiscitu za republiko Avstrijo glasovalo vsaj 10 tisoč predvsem socialdemokratsko in liberalno usmerjenih Slovencev.
Na dan koroškega plebiscita se je v uradniški družini v Mariboru rodila slavistka in pesnica Tihomila Dobravc. Njen oče – koroški Slovenec – je bil vnet plebiscitni agitator, zato je v pričakovanju rojstva otroka napovedal: če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila … Tihomila Dobravc je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Srbijo, sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa poučevala na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. Njena poezija je uvrščena v antologijo slovenskega pesništva upora, leta 1996 pa je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Najstarejši denarni zavod na Slovenskem, matematični pedagog širokega slovesa, zakaj je pred stoletjem rojena deklica dobila ime Tihomila, ne Zmagoslava?
Pred 200 leti je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico – najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Bila je druga v Avstriji; sprva se je imenovala Dunajska hranilnica, nato Ilirska, Kranjska, od leta 1912 Ljubljanska, od 1931. pa Hranilnica Dravske banovine. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je vprašanje prihodnosti Koroške ostalo sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni več mogla spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. 10. oktobra pred sto leti je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti prebivalcev Koroške. Po zlomu Avstrije je ob pomoči čet generala Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo in po Pariški mirovni konferenci v cono A. Glasovanje v tej coni se je končalo v korist Avstrije, zato glasovanja v coni B sploh ni bilo in Koroška je – razen Mežiške doline, Jezerskega in Kanalske doline – pripadla Avstriji. Zanjo je glasovalo dobrih 59 odstotkov volilnih upravičencev, za Kraljevino SHS pa nekaj manj kot 41. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je na plebiscitu za republiko Avstrijo glasovalo vsaj 10 tisoč predvsem socialdemokratsko in liberalno usmerjenih Slovencev.
Na dan koroškega plebiscita se je v uradniški družini v Mariboru rodila slavistka in pesnica Tihomila Dobravc. Njen oče – koroški Slovenec – je bil vnet plebiscitni agitator, zato je v pričakovanju rojstva otroka napovedal: če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila … Tihomila Dobravc je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Srbijo, sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa poučevala na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. Njena poezija je uvrščena v antologijo slovenskega pesništva upora, leta 1996 pa je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov