Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Najstarejši denarni zavod na Slovenskem, matematični pedagog širokega slovesa, zakaj je pred stoletjem rojena deklica dobila ime Tihomila, ne Zmagoslava?
Pred 200 leti je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico – najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Bila je druga v Avstriji; sprva se je imenovala Dunajska hranilnica, nato Ilirska, Kranjska, od leta 1912 Ljubljanska, od 1931. pa Hranilnica Dravske banovine. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je vprašanje prihodnosti Koroške ostalo sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni več mogla spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. 10. oktobra pred sto leti je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti prebivalcev Koroške. Po zlomu Avstrije je ob pomoči čet generala Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo in po Pariški mirovni konferenci v cono A. Glasovanje v tej coni se je končalo v korist Avstrije, zato glasovanja v coni B sploh ni bilo in Koroška je – razen Mežiške doline, Jezerskega in Kanalske doline – pripadla Avstriji. Zanjo je glasovalo dobrih 59 odstotkov volilnih upravičencev, za Kraljevino SHS pa nekaj manj kot 41. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je na plebiscitu za republiko Avstrijo glasovalo vsaj 10 tisoč predvsem socialdemokratsko in liberalno usmerjenih Slovencev.
Na dan koroškega plebiscita se je v uradniški družini v Mariboru rodila slavistka in pesnica Tihomila Dobravc. Njen oče – koroški Slovenec – je bil vnet plebiscitni agitator, zato je v pričakovanju rojstva otroka napovedal: če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila … Tihomila Dobravc je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Srbijo, sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa poučevala na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. Njena poezija je uvrščena v antologijo slovenskega pesništva upora, leta 1996 pa je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Najstarejši denarni zavod na Slovenskem, matematični pedagog širokega slovesa, zakaj je pred stoletjem rojena deklica dobila ime Tihomila, ne Zmagoslava?
Pred 200 leti je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico – najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Bila je druga v Avstriji; sprva se je imenovala Dunajska hranilnica, nato Ilirska, Kranjska, od leta 1912 Ljubljanska, od 1931. pa Hranilnica Dravske banovine. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je vprašanje prihodnosti Koroške ostalo sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni več mogla spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. 10. oktobra pred sto leti je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti prebivalcev Koroške. Po zlomu Avstrije je ob pomoči čet generala Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo in po Pariški mirovni konferenci v cono A. Glasovanje v tej coni se je končalo v korist Avstrije, zato glasovanja v coni B sploh ni bilo in Koroška je – razen Mežiške doline, Jezerskega in Kanalske doline – pripadla Avstriji. Zanjo je glasovalo dobrih 59 odstotkov volilnih upravičencev, za Kraljevino SHS pa nekaj manj kot 41. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je na plebiscitu za republiko Avstrijo glasovalo vsaj 10 tisoč predvsem socialdemokratsko in liberalno usmerjenih Slovencev.
Na dan koroškega plebiscita se je v uradniški družini v Mariboru rodila slavistka in pesnica Tihomila Dobravc. Njen oče – koroški Slovenec – je bil vnet plebiscitni agitator, zato je v pričakovanju rojstva otroka napovedal: če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila … Tihomila Dobravc je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Srbijo, sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa poučevala na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. Njena poezija je uvrščena v antologijo slovenskega pesništva upora, leta 1996 pa je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov