Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Popotnica in pisateljica iz Celja, zakladi antične Petovione, France Marolt ustanovi Akademski pevski zbor, novi most povezal obe Radgoni

Pisateljica, etnografinja in popotnica  Alama Karlin s celim imenom Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin je v Gradcu, Parizu in Londonu študirala jezike. Na začetku prve svetovne vojne se je umaknila na Švedsko in Norveško, saj je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Angliji nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v rojstno Celje in v naslednjih desetih letih  prepotovala velik del sveta. Med drugim Severno in Južno Ameriko, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo.  Že med potovanjem je v časopisih in revijah objavljala novele, troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je doseglo naklado kar 80.000 izvodov.  Švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf je Karlinovo predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost. Nacisti so njene knjige uvrstili med nezaželene in prepovedane. Ko je leta 1944 izvedela, da je na seznamu Gestapa za aretacijo, se je pridružila partizanom in konec vojne dočakala v Bariju v Italiji. Njeno bogato etnološko in naravoslovno zbirko hrani Pokrajinski muzej v Celju, rokopisno zapuščino pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v Celju.

Rimska Petoviona, današnji Ptuj, je sodila med največja središča mitraizma v Evropi. Tam je bil  sedež vojaštva in centralnih carinskih ter davčnih provincialnih uradov, in tam je bilo doslej odkritih kar pet svetišč. V zahodnem delu mesta, na Spodnji Hajdini, je bilo v letih 1898/99 odkrito najstarejše Mitrovo svetišče v obdonavskih rimskih provincah. Sredi 2. stoletja so ga zgradili uslužbenci ilirske carine s sedežem v Petovioni. Tempelj je ohranjen na mestu najdbe. Odkrivati so jih začeli proti koncu 19. stoletja, na današnji dan leta 1898 pa so med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji na Spodnji Hajdini odkrili svetiščno četrt z ostanki Mitrovega templja z desetimi oltarji in s kakovostnimi figuralnimi reliefi.
Ta mitrej iz začetka druge polovice 2. stoletja našega štetja ni le najstarejši med vsemi odkritimi ptujskimi mitreji, pač pa celo v vsej rimski provinci Panoniji in severnem delu cesarstva. Z odkritjem mitrejev je Ptuj že pred koncem 19. stoletja poleg Emone (današnje Ljubljane) postal naš osrednji arheološki rimski spomenik.

Akademski  pevski  zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan leta 1926.  Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do moderne.

Odlične obdelave ljudskih pesmi so daleč presegle čitalniške okvire in okrepile nova spoznanja o našem izvirnem glasbenem izročilu. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo. Tradicijo predvojnega Akademskega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen leta 1926 že skoraj 75 let nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča.

12. oktobra 1969 sta jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito in avstrijski predsednik Franz Jonas slovesno odprla most prijateljstva čez Muro, ki je povezal avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono. Ta, 111 metrov dolgi in 13 metrov široki betonski most, je zamenjal pomožni most sistema Bailey, ki ga je leta 1952 postavila britanska armada. Stari radgonski most so ob umiku leta 1945 razstrelili nemški vojaki. Sproščeno srečanje šefov sosednjih držav s spremstvom se je v sončnem popoldnevu s kosilom nadaljevalo v zdravilišču Bad Gleichenberg. V Radencih sta o poglabljanju dobrih odnosov med državama med zdravljico spregovorila tudi deželni glavar avstrijske Štajerske Josef Krainer in predsednik slovenskega Izvršnega sveta Stane Kavčič. Odprtje mostu čez Muro med avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono velja za prvi konkretnejši primer sodelovanja med Republiko Avstrijo in tedanjo Jugoslavijo po drugi svetovni vojni.