Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

13. oktober

13.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi slovenski socialni pesnik, svobodna izbira veroizpovedi, narodni buditelj prekmurskih Slovencev, pisec romana o bojih za severno mejo

13. oktobra 1741 se je v Ljutomeru rodil duhovnik in ljudski  pesnik  Leopold  Volkmer, pisec  basni, domoljubnih pesmi, pesmi o kmečkem  življenju  in nabožnih pesmi v narečju. Med njegovimi pesmimi je tudi »Klaguvanje enega vencerla«, naša prva socialna pesem, ki je bila napisana leta 1797. Pesem opisuje težko življenje viničarjev v Slovenskih goricah ter njihov strah pred izgubo dela. Volkmerja štejejo za prvega slovenskega socialnega pesnika. Sprva je pisal v bohoričici, nato pa se je odločil za samostojen pokrajinski knjižni jezik, ki je vseboval številne elemente ljutomerskega in ptujskega narečnega govora, zato velja za najpristnejšega zapisovalca prleščine kot slovenskega narečja. Njegovo delo obsega približno sedemdeset posvetnih pesmi, vendar številka ni natančna, saj je del dediščine izgubljen. Ko so  leta 1795 v Mariboru ustanovili prvo tiskarno, je ta postala središče za tisk tudi slovenskih knjig. Leta 1807 je bila v tej – Schutzevi tiskarni – natisnjena tudi Volkmerjeva knjiga “Hvala kmetishkega stanu inu tobazhje trave”, / Hvala kmetiškega stanu inu tobačje trave / ki velja za prvo knjigo v slovenskem jeziku natisnjeno v Mariboru.

Leta 1781 je habsburški vladar Jožef II. izdal tako imenovani tolerančni patent. Z njim je priznanim verskim manjšinam je omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Leto dni kasneje je bil izdan še »Tolerančni edikt«, s katerim so tudi Judje dobili večje svoboščine pri opravljanju svojih verskih obredov in so se lahko normalno vpisovali v osnovne in srednje šole. Patent je pomemben, saj je prvič po protireformaciji in vestfalskem miru v deželah pod habsburško krono omogočil opravljanje cerkvenih obredov luteranom, kalvincem in pravoslavcem. Še vedno pa je ostalo nekaj omejitev; protestantske molilnice niso smele izgledati kot cerkve, ampak kot meščanske hiše, niti niso smele imeti zvonika in vhoda z glavne ceste. Rimskokatoliška cerkev je ostala državna cerkev in med drugim ohranila pristojnosti za vodenje matičnih knjig. Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine.

Leta 1874 se je na Krajni pri Murski Soboti rodil duhovnik, politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl.  Izdajal je katoliški mesečnik "Marijin list" ter ustanovil in izdajal tednik "Novine", ima pa tudi velike zasluge za to, da so prekmurski katoličani sprejeli gajico. Od leta 1929 je bil poslanec Slovenske ljudske stranke za lendavski okraj, leta 1935 pa banski svetnik. Po prvi svetovni vojni je v Prekmurju sodeloval pri agrarni reformi, se zavzemal za revne, ustanovil hranilnico in posojilnico ter agrarno zadrugo v Črenšovcih, prvo katoliško tiskarno in prvi kulturni dom v Prekmurju. Pisatelj in dolgoletni župnik v Odrancih Lojze Kozar je o njem povedal: "Klekl je bil zaveden Slovenec od mladih let do svoje smrti... Gotovo pa je njegova največja zasluga, da je v naših ljudeh budil slovensko zavest, zlasti v dobi najhujših priti­skov pomadžarjevanja, s slovenskim tiskom in še za časa Avstro-Ogrske s slovenskim črkopisom."

Pesnik, dramatik, pripovednik, publicist in pravnik Makso Šnuderl je v mladosti pisal pesmi in novele. Po prvi svetovni vojni je deloval kot častnik v štabu generala Rudolfa Maistra. Kasneje je o bojih za severno mejo napisal roman z naslovom Osvobojene meje, ki pa je izšel šele leta 1968. Idejno in slogovno je sodil v postekspresionizem. Njegova drama: Pravljica o rajski ptici je bila uprizorjena pred devetdesetimi leti. Med vojno je bil med organizatorji prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev ….//…. , bil pa je tudi predsednik komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev. Kasneje je bil profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, tudi njen dekan in sredi šestdesetih let rektor ljubljanske univerze. Pravnika Maksa Šnuderla – rodil se je na današnji dan leta 1895 v Rimskih toplicah – lahko štejemo po dr. Leonidu Pitamicu za najpomembnejšega utemeljitelja sodobne ustavnopravne znanosti v Sloveniji.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

13. oktober

13.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi slovenski socialni pesnik, svobodna izbira veroizpovedi, narodni buditelj prekmurskih Slovencev, pisec romana o bojih za severno mejo

13. oktobra 1741 se je v Ljutomeru rodil duhovnik in ljudski  pesnik  Leopold  Volkmer, pisec  basni, domoljubnih pesmi, pesmi o kmečkem  življenju  in nabožnih pesmi v narečju. Med njegovimi pesmimi je tudi »Klaguvanje enega vencerla«, naša prva socialna pesem, ki je bila napisana leta 1797. Pesem opisuje težko življenje viničarjev v Slovenskih goricah ter njihov strah pred izgubo dela. Volkmerja štejejo za prvega slovenskega socialnega pesnika. Sprva je pisal v bohoričici, nato pa se je odločil za samostojen pokrajinski knjižni jezik, ki je vseboval številne elemente ljutomerskega in ptujskega narečnega govora, zato velja za najpristnejšega zapisovalca prleščine kot slovenskega narečja. Njegovo delo obsega približno sedemdeset posvetnih pesmi, vendar številka ni natančna, saj je del dediščine izgubljen. Ko so  leta 1795 v Mariboru ustanovili prvo tiskarno, je ta postala središče za tisk tudi slovenskih knjig. Leta 1807 je bila v tej – Schutzevi tiskarni – natisnjena tudi Volkmerjeva knjiga “Hvala kmetishkega stanu inu tobazhje trave”, / Hvala kmetiškega stanu inu tobačje trave / ki velja za prvo knjigo v slovenskem jeziku natisnjeno v Mariboru.

Leta 1781 je habsburški vladar Jožef II. izdal tako imenovani tolerančni patent. Z njim je priznanim verskim manjšinam je omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Leto dni kasneje je bil izdan še »Tolerančni edikt«, s katerim so tudi Judje dobili večje svoboščine pri opravljanju svojih verskih obredov in so se lahko normalno vpisovali v osnovne in srednje šole. Patent je pomemben, saj je prvič po protireformaciji in vestfalskem miru v deželah pod habsburško krono omogočil opravljanje cerkvenih obredov luteranom, kalvincem in pravoslavcem. Še vedno pa je ostalo nekaj omejitev; protestantske molilnice niso smele izgledati kot cerkve, ampak kot meščanske hiše, niti niso smele imeti zvonika in vhoda z glavne ceste. Rimskokatoliška cerkev je ostala državna cerkev in med drugim ohranila pristojnosti za vodenje matičnih knjig. Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine.

Leta 1874 se je na Krajni pri Murski Soboti rodil duhovnik, politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl.  Izdajal je katoliški mesečnik "Marijin list" ter ustanovil in izdajal tednik "Novine", ima pa tudi velike zasluge za to, da so prekmurski katoličani sprejeli gajico. Od leta 1929 je bil poslanec Slovenske ljudske stranke za lendavski okraj, leta 1935 pa banski svetnik. Po prvi svetovni vojni je v Prekmurju sodeloval pri agrarni reformi, se zavzemal za revne, ustanovil hranilnico in posojilnico ter agrarno zadrugo v Črenšovcih, prvo katoliško tiskarno in prvi kulturni dom v Prekmurju. Pisatelj in dolgoletni župnik v Odrancih Lojze Kozar je o njem povedal: "Klekl je bil zaveden Slovenec od mladih let do svoje smrti... Gotovo pa je njegova največja zasluga, da je v naših ljudeh budil slovensko zavest, zlasti v dobi najhujših priti­skov pomadžarjevanja, s slovenskim tiskom in še za časa Avstro-Ogrske s slovenskim črkopisom."

Pesnik, dramatik, pripovednik, publicist in pravnik Makso Šnuderl je v mladosti pisal pesmi in novele. Po prvi svetovni vojni je deloval kot častnik v štabu generala Rudolfa Maistra. Kasneje je o bojih za severno mejo napisal roman z naslovom Osvobojene meje, ki pa je izšel šele leta 1968. Idejno in slogovno je sodil v postekspresionizem. Njegova drama: Pravljica o rajski ptici je bila uprizorjena pred devetdesetimi leti. Med vojno je bil med organizatorji prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev ….//…. , bil pa je tudi predsednik komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev. Kasneje je bil profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, tudi njen dekan in sredi šestdesetih let rektor ljubljanske univerze. Pravnika Maksa Šnuderla – rodil se je na današnji dan leta 1895 v Rimskih toplicah – lahko štejemo po dr. Leonidu Pitamicu za najpomembnejšega utemeljitelja sodobne ustavnopravne znanosti v Sloveniji.


03.12.2022

10. december - 130 let »Teharskih plemičev ‒ “spevoigre v treh dejanjih«

»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo


03.12.2022

9. december  - v prvi vojni soborca v drugi nasprotnika

Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

8. december - 90 let od premiere filma Triglavske strmine

“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine


03.12.2022

7. december - Hamurabijev zakonik v slovenščini

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.12.2022

6. december - prve državnozborske volitve po ustavi Republike Slovenije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.12.2022

5. december - Sadnikarjev muzej v Kamniku

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

4. december - duhovna kultura koroških Slovencev

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

3. december - agronom, ki je leta 1988 vznemiril politiko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

2. december - železnica do Kopra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

1. december - odločno zoper "miting resnice"

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

30. november - Andrej Gosar in krščanskosocialna misel

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

29. november - med literarnim in radijskim delom

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

28. november - pot do prve slovenske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

27. november - prvi patentni certifikat v samostojni državi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

26. november - Prešernov vrstnik Mariboru namenil škofijski sedež

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

25. november - začetki letalstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

24. november - prve hitrostne omejitve na naših cestah

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.11.2022

23. november - Dan Rudolfa Maistra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

22. november - Ralph Churches in »Vranov let v svobodo«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

21. november - prisega slovenske vojske leta 1918

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 36 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov