Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Potopis o popotovanju v sveto deželo, urednik Slovenskega biografskega leksikona, vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote, lirični komponist drznih harmonij
Pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran se je rodil leta 1818 v Javorjah v Poljanski dolini. Po duhovniškem posvečenju je kot misijonar dvakrat potoval v Afriko, vendar se je obakrat vrnil zaradi bolezni. Pisal je domoljubne, nabožne in prigodniške pesmi predvsem v cerkvenem listu “Zgodnja Danica”, katerega urednik je bil. V svojih razpravah je zahteval, naj se književnost podreja poznojanzenističnim vzgojnim načelom krščanske vere in moralke, na filozofskem področju pa je njegovo delovanje povzročilo na Slovenskem idejno razlikovanje in utrlo pot nestrpnosti. Luka Jeran je napisal tudi zanimivejši potopis “Popotovanje v Sveto deželo,” kot mecen ljubljanskih dijakov pa je leta 1880 ustanovil Dijaško kuhinjo.
Literarni zgodovinar in bibliotekar Alfonz Gspan je v Ljubljani in Parizu študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Med drugim je bil vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice, delal pa je tudi na Inštitutu za slovensko književnost in literarne vede. Kot pesnik in kritik je bil član Kosovelovega kroga in je leta 1927 uredil posmrtno izdajo njegovih pesmi. Kot literarni zgodovinar je raziskoval predvsem starejšo slovensko književnost ter uredil “Zbrana dela Antona Tomaža Linharta”. Alfonz Gspan – rodil se je leta 1904 v Krškem – je skoraj četrt stoletja urejal Slovenski bibliografski leksikon.
Arhitekt in urbanist Feri Novak je študiral na likovni akademiji in visoki tehniški šoli na Dunaju ter se izpopolnjeval v Parizu pri slovitem arhitektu Le Corbusieru. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma na Slovenskem, uveljavil pa se je tudi na področju oblikovanja notranje opreme ter javnih in nagrobnih spomenikov. Največ je delal v Murski Soboti in v letih med obema vojnama v skladu z urbanističnim načrtom zasnoval vizijo prihodnjega funkcionalističnega mesta: določil je njegov obseg in višinske gabarite ter prostor za glavni trg, ob katerem je uredil drevored. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovi Prekmurja in ostajal zvest svojim oblikovnim in stilnim načelom ter opečni zidavi, s katero je dosegel vtis lahkih konstrukcij. Feri Novak se je rodil leta 1906 v Murski Soboti.
Skladatelj Svetozar Marolt Špik se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani. Komponiral je samospeve s sakralno in ljubezensko vsebino. Za njegov kompozicijski stavek je značilno lirično, romantično razpoloženje z drznimi harmonijami. Skladbe so izšle v zbirki “Štiri pesmi za glas in klavir”. Svoj talent je Svetozar Marolt potrdil tudi s pesmimi na besedila Mateja Bora in Karla Destovnika – Kajuha s tematiko narodnoosvobodilnega boja.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Potopis o popotovanju v sveto deželo, urednik Slovenskega biografskega leksikona, vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote, lirični komponist drznih harmonij
Pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran se je rodil leta 1818 v Javorjah v Poljanski dolini. Po duhovniškem posvečenju je kot misijonar dvakrat potoval v Afriko, vendar se je obakrat vrnil zaradi bolezni. Pisal je domoljubne, nabožne in prigodniške pesmi predvsem v cerkvenem listu “Zgodnja Danica”, katerega urednik je bil. V svojih razpravah je zahteval, naj se književnost podreja poznojanzenističnim vzgojnim načelom krščanske vere in moralke, na filozofskem področju pa je njegovo delovanje povzročilo na Slovenskem idejno razlikovanje in utrlo pot nestrpnosti. Luka Jeran je napisal tudi zanimivejši potopis “Popotovanje v Sveto deželo,” kot mecen ljubljanskih dijakov pa je leta 1880 ustanovil Dijaško kuhinjo.
Literarni zgodovinar in bibliotekar Alfonz Gspan je v Ljubljani in Parizu študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Med drugim je bil vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice, delal pa je tudi na Inštitutu za slovensko književnost in literarne vede. Kot pesnik in kritik je bil član Kosovelovega kroga in je leta 1927 uredil posmrtno izdajo njegovih pesmi. Kot literarni zgodovinar je raziskoval predvsem starejšo slovensko književnost ter uredil “Zbrana dela Antona Tomaža Linharta”. Alfonz Gspan – rodil se je leta 1904 v Krškem – je skoraj četrt stoletja urejal Slovenski bibliografski leksikon.
Arhitekt in urbanist Feri Novak je študiral na likovni akademiji in visoki tehniški šoli na Dunaju ter se izpopolnjeval v Parizu pri slovitem arhitektu Le Corbusieru. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma na Slovenskem, uveljavil pa se je tudi na področju oblikovanja notranje opreme ter javnih in nagrobnih spomenikov. Največ je delal v Murski Soboti in v letih med obema vojnama v skladu z urbanističnim načrtom zasnoval vizijo prihodnjega funkcionalističnega mesta: določil je njegov obseg in višinske gabarite ter prostor za glavni trg, ob katerem je uredil drevored. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovi Prekmurja in ostajal zvest svojim oblikovnim in stilnim načelom ter opečni zidavi, s katero je dosegel vtis lahkih konstrukcij. Feri Novak se je rodil leta 1906 v Murski Soboti.
Skladatelj Svetozar Marolt Špik se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani. Komponiral je samospeve s sakralno in ljubezensko vsebino. Za njegov kompozicijski stavek je značilno lirično, romantično razpoloženje z drznimi harmonijami. Skladbe so izšle v zbirki “Štiri pesmi za glas in klavir”. Svoj talent je Svetozar Marolt potrdil tudi s pesmimi na besedila Mateja Bora in Karla Destovnika – Kajuha s tematiko narodnoosvobodilnega boja.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov