Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

16. oktober

16.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Potopis o popotovanju v sveto deželo, urednik Slovenskega biografskega leksikona, vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote, lirični komponist drznih harmonij

Pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran se je rodil leta 1818 v Javorjah v Poljanski dolini. Po duhovniškem posvečenju je kot misijonar dvakrat potoval v Afriko, vendar se je obakrat vrnil zaradi bolezni. Pisal je domoljubne, nabožne in prigodniške pesmi predvsem v cerkvenem listu “Zgodnja Danica”, katerega urednik je bil. V svojih razpravah je zahteval, naj se književnost podreja poznojanzenističnim vzgojnim načelom krščanske vere in moralke, na filozofskem področju pa je njegovo delovanje povzročilo na Slovenskem idejno razlikovanje in utrlo pot nestrpnosti. Luka Jeran je napisal tudi zanimivejši potopis “Popotovanje v Sveto deželo,” kot mecen ljubljanskih dijakov pa je leta 1880 ustanovil Dijaško kuhinjo.

Literarni zgodovinar in bibliotekar Alfonz Gspan je v Ljubljani in Parizu  študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Med drugim je bil vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice, delal pa je tudi na Inštitutu za slovensko književnost in literarne vede. Kot pesnik in kritik je bil član Kosovelovega kroga in je leta 1927 uredil posmrtno izdajo njegovih pesmi. Kot literarni zgodovinar je raziskoval predvsem starejšo slovensko književnost ter uredil “Zbrana dela Antona Tomaža Linharta”. Alfonz Gspan – rodil se je leta 1904 v Krškem – je skoraj četrt stoletja urejal Slovenski bibliografski leksikon.

Arhitekt  in  urbanist  Feri Novak je študiral na likovni akademiji in visoki tehniški šoli na Dunaju ter se izpopolnjeval v Parizu pri slovitem arhitektu Le Corbusieru. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma na Slovenskem, uveljavil pa se je tudi na področju oblikovanja notranje opreme ter javnih in nagrobnih spomenikov. Največ je delal v Murski Soboti in v letih med obema vojnama v skladu z urbanističnim načrtom zasnoval vizijo prihodnjega funkcionalističnega mesta: določil je njegov obseg in višinske gabarite ter prostor za glavni trg, ob katerem je uredil drevored. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovi Prekmurja in ostajal zvest svojim oblikovnim in stilnim načelom ter opečni zidavi, s katero je dosegel vtis lahkih konstrukcij. Feri Novak se je rodil leta 1906 v Murski Soboti.

Skladatelj Svetozar Marolt Špik se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.  Komponiral je samospeve s sakralno in ljubezensko vsebino. Za njegov kompozicijski stavek je značilno lirično, romantično razpoloženje z drznimi harmonijami. Skladbe so izšle v zbirki “Štiri pesmi za glas in klavir”. Svoj talent  je Svetozar Marolt  potrdil tudi s pesmimi na besedila Mateja Bora in Karla Destovnika – Kajuha s tematiko narodnoosvobodilnega boja.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

16. oktober

16.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Potopis o popotovanju v sveto deželo, urednik Slovenskega biografskega leksikona, vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote, lirični komponist drznih harmonij

Pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran se je rodil leta 1818 v Javorjah v Poljanski dolini. Po duhovniškem posvečenju je kot misijonar dvakrat potoval v Afriko, vendar se je obakrat vrnil zaradi bolezni. Pisal je domoljubne, nabožne in prigodniške pesmi predvsem v cerkvenem listu “Zgodnja Danica”, katerega urednik je bil. V svojih razpravah je zahteval, naj se književnost podreja poznojanzenističnim vzgojnim načelom krščanske vere in moralke, na filozofskem področju pa je njegovo delovanje povzročilo na Slovenskem idejno razlikovanje in utrlo pot nestrpnosti. Luka Jeran je napisal tudi zanimivejši potopis “Popotovanje v Sveto deželo,” kot mecen ljubljanskih dijakov pa je leta 1880 ustanovil Dijaško kuhinjo.

Literarni zgodovinar in bibliotekar Alfonz Gspan je v Ljubljani in Parizu  študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Med drugim je bil vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice, delal pa je tudi na Inštitutu za slovensko književnost in literarne vede. Kot pesnik in kritik je bil član Kosovelovega kroga in je leta 1927 uredil posmrtno izdajo njegovih pesmi. Kot literarni zgodovinar je raziskoval predvsem starejšo slovensko književnost ter uredil “Zbrana dela Antona Tomaža Linharta”. Alfonz Gspan – rodil se je leta 1904 v Krškem – je skoraj četrt stoletja urejal Slovenski bibliografski leksikon.

Arhitekt  in  urbanist  Feri Novak je študiral na likovni akademiji in visoki tehniški šoli na Dunaju ter se izpopolnjeval v Parizu pri slovitem arhitektu Le Corbusieru. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma na Slovenskem, uveljavil pa se je tudi na področju oblikovanja notranje opreme ter javnih in nagrobnih spomenikov. Največ je delal v Murski Soboti in v letih med obema vojnama v skladu z urbanističnim načrtom zasnoval vizijo prihodnjega funkcionalističnega mesta: določil je njegov obseg in višinske gabarite ter prostor za glavni trg, ob katerem je uredil drevored. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovi Prekmurja in ostajal zvest svojim oblikovnim in stilnim načelom ter opečni zidavi, s katero je dosegel vtis lahkih konstrukcij. Feri Novak se je rodil leta 1906 v Murski Soboti.

Skladatelj Svetozar Marolt Špik se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.  Komponiral je samospeve s sakralno in ljubezensko vsebino. Za njegov kompozicijski stavek je značilno lirično, romantično razpoloženje z drznimi harmonijami. Skladbe so izšle v zbirki “Štiri pesmi za glas in klavir”. Svoj talent  je Svetozar Marolt  potrdil tudi s pesmimi na besedila Mateja Bora in Karla Destovnika – Kajuha s tematiko narodnoosvobodilnega boja.


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov