Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mariborčan – prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja, v Celovcu ustanovljena slovenska – krščansko socialna zveza za Koroško, prihod Prekomorskih brigad, tri desetletja kobariškega muzeja
Leta 1802 se je v Mariboru rodil pravnik Johan Kaspar von Seiller. Po gimnaziji v rojstnem mestu je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo, tam je leta 1823 tudi promoviral. Po marčni revoluciji je postal predsednik dunajskega mestnega sveta in leta 1851 za dva mandata - do 1861, prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja. V obdobju njegovih dveh mandatov so med drugim zasnovali prvo plinsko razsvetljavo avstrijske prestolnice, porušili srednjeveško obzidje in zasnovali ring, reguliral Donavo, ki od takrat bistveno manj ogroža mesto ter vzpostavili železniško povezavo Dunaj – Salzburg – München. Johan Kaspar von Seiller je bil častni občan Gradca, Budimpešte, Zagreba in Maribora, kjer so mu na tamkajšnjem Vojašniškem trgu leta 2012 postavili spominsko znamenje.
Slovenska prosvetna zveza je ena izmed dveh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovili so jo na današnji dan leta 1907 v Celovcu kot “Slovensko krščansko-socialno zvezo za Koroško”. Povezuje več kot 40 krajevnih prosvetnih ter kulturnih društev v Zilji, Rožu, Podjuni in na Gurah, katerih poglavitna dejavnost so prireditve z zborovskim petjem in odrske uprizoritve. Sicer pa Slovenska prosvetna zveza prireja tudi
nastope koroških slovenskih kulturnih skupin, umetnikov in narodnih delavcev zunaj Koroške, sodeluje pri regionalnih prireditvah, pripravlja strokovne posvete in proslave ter soorganizira dvojezične prireditve, ki so pomemben dejavnik medsebojnega razumevanja in spoznavanja prebivalstva obeh narodnosti na južnem Koroškem.
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in Severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
Eden novejših slovenskih muzejev, Kobariški muzej, je posvečen dogajanju med prvo svetovno vojno. Zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca, zgrajenega v začetku 18. stoletja. Še posebno natančno predstavlja končne operacije na soški fronti, v največjem spopadu v gorskem svetu v vsej zgodovini – namreč dvanajsto soško bitko, ki je trajala od 24. oktobra do 9. novembra leta 1917. Dogajanje v tistih dneh so pozneje imenovali “čudež v Kobaridu”. Italija in Avstro-Ogrska sta takrat zbrali več kot 600.000 vojakov, ki so v nekaj dneh obrnili kar celo stran zgodovine človeštva. Zbirka v Kobariškem muzeju je bila zaradi legendarnih zgodovinskih okoliščin, svoje vsebine in zanimive postavitve izjemno odmevna v Sloveniji in tujini, mednarodno vrednost pa ji dajeta tudi najvišja slovenska nagrada – Valvazorjeva nagrada za leto 1992 – in najvišja evropska nagrada, nagrada Sveta Evrope – »Evropski muzej za leto 1993«. Kobariški muzej so slovesno odprli na današnji dan pred 30. leti.
6269 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mariborčan – prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja, v Celovcu ustanovljena slovenska – krščansko socialna zveza za Koroško, prihod Prekomorskih brigad, tri desetletja kobariškega muzeja
Leta 1802 se je v Mariboru rodil pravnik Johan Kaspar von Seiller. Po gimnaziji v rojstnem mestu je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo, tam je leta 1823 tudi promoviral. Po marčni revoluciji je postal predsednik dunajskega mestnega sveta in leta 1851 za dva mandata - do 1861, prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja. V obdobju njegovih dveh mandatov so med drugim zasnovali prvo plinsko razsvetljavo avstrijske prestolnice, porušili srednjeveško obzidje in zasnovali ring, reguliral Donavo, ki od takrat bistveno manj ogroža mesto ter vzpostavili železniško povezavo Dunaj – Salzburg – München. Johan Kaspar von Seiller je bil častni občan Gradca, Budimpešte, Zagreba in Maribora, kjer so mu na tamkajšnjem Vojašniškem trgu leta 2012 postavili spominsko znamenje.
Slovenska prosvetna zveza je ena izmed dveh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovili so jo na današnji dan leta 1907 v Celovcu kot “Slovensko krščansko-socialno zvezo za Koroško”. Povezuje več kot 40 krajevnih prosvetnih ter kulturnih društev v Zilji, Rožu, Podjuni in na Gurah, katerih poglavitna dejavnost so prireditve z zborovskim petjem in odrske uprizoritve. Sicer pa Slovenska prosvetna zveza prireja tudi
nastope koroških slovenskih kulturnih skupin, umetnikov in narodnih delavcev zunaj Koroške, sodeluje pri regionalnih prireditvah, pripravlja strokovne posvete in proslave ter soorganizira dvojezične prireditve, ki so pomemben dejavnik medsebojnega razumevanja in spoznavanja prebivalstva obeh narodnosti na južnem Koroškem.
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in Severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
Eden novejših slovenskih muzejev, Kobariški muzej, je posvečen dogajanju med prvo svetovno vojno. Zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca, zgrajenega v začetku 18. stoletja. Še posebno natančno predstavlja končne operacije na soški fronti, v največjem spopadu v gorskem svetu v vsej zgodovini – namreč dvanajsto soško bitko, ki je trajala od 24. oktobra do 9. novembra leta 1917. Dogajanje v tistih dneh so pozneje imenovali “čudež v Kobaridu”. Italija in Avstro-Ogrska sta takrat zbrali več kot 600.000 vojakov, ki so v nekaj dneh obrnili kar celo stran zgodovine človeštva. Zbirka v Kobariškem muzeju je bila zaradi legendarnih zgodovinskih okoliščin, svoje vsebine in zanimive postavitve izjemno odmevna v Sloveniji in tujini, mednarodno vrednost pa ji dajeta tudi najvišja slovenska nagrada – Valvazorjeva nagrada za leto 1992 – in najvišja evropska nagrada, nagrada Sveta Evrope – »Evropski muzej za leto 1993«. Kobariški muzej so slovesno odprli na današnji dan pred 30. leti.
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov