Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mariborčan – prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja, v Celovcu ustanovljena slovenska – krščansko socialna zveza za Koroško, prihod Prekomorskih brigad, tri desetletja kobariškega muzeja
Leta 1802 se je v Mariboru rodil pravnik Johan Kaspar von Seiller. Po gimnaziji v rojstnem mestu je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo, tam je leta 1823 tudi promoviral. Po marčni revoluciji je postal predsednik dunajskega mestnega sveta in leta 1851 za dva mandata - do 1861, prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja. V obdobju njegovih dveh mandatov so med drugim zasnovali prvo plinsko razsvetljavo avstrijske prestolnice, porušili srednjeveško obzidje in zasnovali ring, reguliral Donavo, ki od takrat bistveno manj ogroža mesto ter vzpostavili železniško povezavo Dunaj – Salzburg – München. Johan Kaspar von Seiller je bil častni občan Gradca, Budimpešte, Zagreba in Maribora, kjer so mu na tamkajšnjem Vojašniškem trgu leta 2012 postavili spominsko znamenje.
Slovenska prosvetna zveza je ena izmed dveh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovili so jo na današnji dan leta 1907 v Celovcu kot “Slovensko krščansko-socialno zvezo za Koroško”. Povezuje več kot 40 krajevnih prosvetnih ter kulturnih društev v Zilji, Rožu, Podjuni in na Gurah, katerih poglavitna dejavnost so prireditve z zborovskim petjem in odrske uprizoritve. Sicer pa Slovenska prosvetna zveza prireja tudi
nastope koroških slovenskih kulturnih skupin, umetnikov in narodnih delavcev zunaj Koroške, sodeluje pri regionalnih prireditvah, pripravlja strokovne posvete in proslave ter soorganizira dvojezične prireditve, ki so pomemben dejavnik medsebojnega razumevanja in spoznavanja prebivalstva obeh narodnosti na južnem Koroškem.
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in Severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
Eden novejših slovenskih muzejev, Kobariški muzej, je posvečen dogajanju med prvo svetovno vojno. Zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca, zgrajenega v začetku 18. stoletja. Še posebno natančno predstavlja končne operacije na soški fronti, v največjem spopadu v gorskem svetu v vsej zgodovini – namreč dvanajsto soško bitko, ki je trajala od 24. oktobra do 9. novembra leta 1917. Dogajanje v tistih dneh so pozneje imenovali “čudež v Kobaridu”. Italija in Avstro-Ogrska sta takrat zbrali več kot 600.000 vojakov, ki so v nekaj dneh obrnili kar celo stran zgodovine človeštva. Zbirka v Kobariškem muzeju je bila zaradi legendarnih zgodovinskih okoliščin, svoje vsebine in zanimive postavitve izjemno odmevna v Sloveniji in tujini, mednarodno vrednost pa ji dajeta tudi najvišja slovenska nagrada – Valvazorjeva nagrada za leto 1992 – in najvišja evropska nagrada, nagrada Sveta Evrope – »Evropski muzej za leto 1993«. Kobariški muzej so slovesno odprli na današnji dan pred 30. leti.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mariborčan – prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja, v Celovcu ustanovljena slovenska – krščansko socialna zveza za Koroško, prihod Prekomorskih brigad, tri desetletja kobariškega muzeja
Leta 1802 se je v Mariboru rodil pravnik Johan Kaspar von Seiller. Po gimnaziji v rojstnem mestu je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo, tam je leta 1823 tudi promoviral. Po marčni revoluciji je postal predsednik dunajskega mestnega sveta in leta 1851 za dva mandata - do 1861, prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja. V obdobju njegovih dveh mandatov so med drugim zasnovali prvo plinsko razsvetljavo avstrijske prestolnice, porušili srednjeveško obzidje in zasnovali ring, reguliral Donavo, ki od takrat bistveno manj ogroža mesto ter vzpostavili železniško povezavo Dunaj – Salzburg – München. Johan Kaspar von Seiller je bil častni občan Gradca, Budimpešte, Zagreba in Maribora, kjer so mu na tamkajšnjem Vojašniškem trgu leta 2012 postavili spominsko znamenje.
Slovenska prosvetna zveza je ena izmed dveh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovili so jo na današnji dan leta 1907 v Celovcu kot “Slovensko krščansko-socialno zvezo za Koroško”. Povezuje več kot 40 krajevnih prosvetnih ter kulturnih društev v Zilji, Rožu, Podjuni in na Gurah, katerih poglavitna dejavnost so prireditve z zborovskim petjem in odrske uprizoritve. Sicer pa Slovenska prosvetna zveza prireja tudi
nastope koroških slovenskih kulturnih skupin, umetnikov in narodnih delavcev zunaj Koroške, sodeluje pri regionalnih prireditvah, pripravlja strokovne posvete in proslave ter soorganizira dvojezične prireditve, ki so pomemben dejavnik medsebojnega razumevanja in spoznavanja prebivalstva obeh narodnosti na južnem Koroškem.
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in Severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
Eden novejših slovenskih muzejev, Kobariški muzej, je posvečen dogajanju med prvo svetovno vojno. Zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca, zgrajenega v začetku 18. stoletja. Še posebno natančno predstavlja končne operacije na soški fronti, v največjem spopadu v gorskem svetu v vsej zgodovini – namreč dvanajsto soško bitko, ki je trajala od 24. oktobra do 9. novembra leta 1917. Dogajanje v tistih dneh so pozneje imenovali “čudež v Kobaridu”. Italija in Avstro-Ogrska sta takrat zbrali več kot 600.000 vojakov, ki so v nekaj dneh obrnili kar celo stran zgodovine človeštva. Zbirka v Kobariškem muzeju je bila zaradi legendarnih zgodovinskih okoliščin, svoje vsebine in zanimive postavitve izjemno odmevna v Sloveniji in tujini, mednarodno vrednost pa ji dajeta tudi najvišja slovenska nagrada – Valvazorjeva nagrada za leto 1992 – in najvišja evropska nagrada, nagrada Sveta Evrope – »Evropski muzej za leto 1993«. Kobariški muzej so slovesno odprli na današnji dan pred 30. leti.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov