Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Mariborčan – prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja, v Celovcu ustanovljena slovenska – krščansko socialna zveza za Koroško, prihod Prekomorskih brigad, tri desetletja kobariškega muzeja

Leta 1802 se je v Mariboru rodil pravnik Johan Kaspar von Seiller. Po gimnaziji v rojstnem mestu je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo, tam je leta 1823 tudi promoviral. Po marčni revoluciji je postal predsednik dunajskega mestnega sveta in leta 1851 za dva mandata - do 1861, prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja. V obdobju njegovih dveh mandatov so med drugim zasnovali prvo plinsko razsvetljavo avstrijske prestolnice, porušili srednjeveško obzidje in zasnovali ring, reguliral Donavo, ki od takrat bistveno manj ogroža mesto ter vzpostavili železniško povezavo Dunaj – Salzburg – München. Johan Kaspar von Seiller je bil častni občan Gradca, Budimpešte, Zagreba in Maribora, kjer so mu na tamkajšnjem Vojašniškem trgu leta 2012 postavili spominsko znamenje.

Slovenska prosvetna zveza je ena izmed dveh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovili so jo na današnji dan leta 1907 v Celovcu kot “Slovensko krščansko-socialno zvezo za Koroško”. Povezuje več kot 40 krajevnih prosvetnih ter kulturnih društev v Zilji, Rožu, Podjuni in na Gurah, katerih poglavitna dejavnost so prireditve z zborovskim petjem in odrske uprizoritve. Sicer pa Slovenska prosvetna zveza prireja tudi
nastope koroških slovenskih kulturnih skupin, umetnikov in narodnih delavcev zunaj Koroške, sodeluje pri regionalnih prireditvah, pripravlja strokovne posvete in proslave ter soorganizira dvojezične prireditve, ki so pomemben dejavnik medsebojnega razumevanja in spoznavanja prebivalstva obeh narodnosti na južnem Koroškem.

Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in Severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.

Eden novejših slovenskih muzejev, Kobariški muzej, je posvečen dogajanju med prvo svetovno vojno. Zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca, zgrajenega v začetku 18. stoletja. Še posebno natančno predstavlja končne operacije na soški fronti, v  največjem spopadu v gorskem svetu v vsej zgodovini – namreč dvanajsto soško bitko, ki je trajala od 24. oktobra do 9. novembra leta 1917.  Dogajanje v tistih dneh so pozneje imenovali “čudež v Kobaridu”. Italija in Avstro-Ogrska sta takrat zbrali več kot 600.000 vojakov, ki so v nekaj dneh obrnili kar celo stran zgodovine človeštva. Zbirka v Kobariškem muzeju je bila zaradi legendarnih zgodovinskih okoliščin, svoje vsebine in zanimive postavitve izjemno odmevna v Sloveniji in tujini, mednarodno vrednost pa ji dajeta tudi najvišja slovenska nagrada – Valvazorjeva nagrada za leto 1992 –  in najvišja evropska nagrada, nagrada Sveta Evrope – »Evropski muzej za leto 1993«. Kobariški muzej so slovesno odprli na današnji dan pred 30. leti.