Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Organizator slovenske socialne demokracije na Primorskem, igralski posluh za krhke odrske podobe, orkester Slovenske filharmonije, pred pol stoletja podelili prvi Borštnikov prstan
Pisatelj, novinar in politik Rudolf Golouh se je rodil leta 1887 v Kopru. V letih od 1905 do 1908 je v Trstu izdajal anarhistična glasila v italijanščini, pozneje pa stopil v Jugoslovansko socialdemokratsko stranko in bil organizator slovenske socialne demokracije na Primorskem. Leta 1920 je bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino in postal vodilni funkcionar Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Mariboru, kjer je bil dve leti tudi podžupan mestne občine. Do leta 1941 je tam deloval kot novinar in prvi urednik »Delavske politike«, dve leti pozneje pa so ga nemške oblasti aretirale in poslale v Dachau. Kot literat je Rudolf Golouh napisal nekaj gledaliških del; njegova drama »Kriza« iz leta 1927 je znana po prvih množičnih prizorih v slovenskem gledališču.
Pred 110. leti se je v Trstu rodila gledališka igralka Vladoša Simčič. Po meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki ga je takrat vodil njen mož Jože Tiran. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne. Leta 1981 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.
Na pobudo Glasbene matice so leta 1908 Koncertni orkester ljubljanske Društvene godbe v razširjeni sestavi preimenovali v Slovensko filharmonijo. Nastanek tega poklicnega ansambla so terjale glasbene potrebe slovenske večine v Ljubljani, saj je dotlej simfonično področje skoraj povsem obvladovala Filharmonična družba, ena najstarejših tovrstnih ustanov v Srednji Evropi, v njej pa so prevladovali pripadniki nemškega kulturnega kroga. Orkester “Slovenska filharmonija” je ob delih evropskih skladateljev bolj upošteval slovanski repertoar, predvsem slovenske skladbe, ter ga predstavljal na številnih koncertih. V prvi sezoni je ob rednem delovanju v Operi imel 190 nastopov, delno z zborom Glasbene matice. Orkester Slovenske filharmonije je uspešno in s priznanji kritike koncertiral do jeseni leta 1913, ko so ga zaradi prenehanja delovanja slovenskega opernega gledališča in izgube finančne podpore razpustili.
Na današnji dan pred 50. leti je bil podeljen prvi Borštnikov prstan – najprestižnejša slovenska nagrada za igralske dosežke. Kot prva ga je prejela igralka Elvira Kraljeva - leta 1900 v Trebčah pri Trstu rojena gledališka in filmska igralka, ki je prvo igralsko znanje pridobila v gledališki šoli Hinka Nučiča v Mariboru. Prav v mariborskem gledališču pa je do nacistične okupacije odigrala približno 200 vlog. Elvira Kraljeva je bila skromna in pri občinstvu izjemno priljubljena. Po vojni je igrala v ljubljanski Drami. V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan za leto 1970 med drugim piše: »»Elvira Kraljeva je z globoko vdanostjo igralskemu poklicu in živo umetniško silo ustvarila v pol stoletja vrsto nepozabnih likov v širokem razponu od heroičnih do karakternih in s suvereno skromnostjo bogati slovensko igralstvo z zmerom novimi vrednotami. V slovenski gledališki kulturi je s svojo žlahtno in umirjeno igro ter osebnim igralskim slogom, ki ga odlikujejo izjemna studioznost, nespektakularnost in izrazita klenost, ustvarila nov pojem gledališke klasike.« Elvira Kraljeva je že leta 1967 prejela tudi Prešernovo nagrado.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Organizator slovenske socialne demokracije na Primorskem, igralski posluh za krhke odrske podobe, orkester Slovenske filharmonije, pred pol stoletja podelili prvi Borštnikov prstan
Pisatelj, novinar in politik Rudolf Golouh se je rodil leta 1887 v Kopru. V letih od 1905 do 1908 je v Trstu izdajal anarhistična glasila v italijanščini, pozneje pa stopil v Jugoslovansko socialdemokratsko stranko in bil organizator slovenske socialne demokracije na Primorskem. Leta 1920 je bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino in postal vodilni funkcionar Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Mariboru, kjer je bil dve leti tudi podžupan mestne občine. Do leta 1941 je tam deloval kot novinar in prvi urednik »Delavske politike«, dve leti pozneje pa so ga nemške oblasti aretirale in poslale v Dachau. Kot literat je Rudolf Golouh napisal nekaj gledaliških del; njegova drama »Kriza« iz leta 1927 je znana po prvih množičnih prizorih v slovenskem gledališču.
Pred 110. leti se je v Trstu rodila gledališka igralka Vladoša Simčič. Po meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki ga je takrat vodil njen mož Jože Tiran. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne. Leta 1981 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.
Na pobudo Glasbene matice so leta 1908 Koncertni orkester ljubljanske Društvene godbe v razširjeni sestavi preimenovali v Slovensko filharmonijo. Nastanek tega poklicnega ansambla so terjale glasbene potrebe slovenske večine v Ljubljani, saj je dotlej simfonično področje skoraj povsem obvladovala Filharmonična družba, ena najstarejših tovrstnih ustanov v Srednji Evropi, v njej pa so prevladovali pripadniki nemškega kulturnega kroga. Orkester “Slovenska filharmonija” je ob delih evropskih skladateljev bolj upošteval slovanski repertoar, predvsem slovenske skladbe, ter ga predstavljal na številnih koncertih. V prvi sezoni je ob rednem delovanju v Operi imel 190 nastopov, delno z zborom Glasbene matice. Orkester Slovenske filharmonije je uspešno in s priznanji kritike koncertiral do jeseni leta 1913, ko so ga zaradi prenehanja delovanja slovenskega opernega gledališča in izgube finančne podpore razpustili.
Na današnji dan pred 50. leti je bil podeljen prvi Borštnikov prstan – najprestižnejša slovenska nagrada za igralske dosežke. Kot prva ga je prejela igralka Elvira Kraljeva - leta 1900 v Trebčah pri Trstu rojena gledališka in filmska igralka, ki je prvo igralsko znanje pridobila v gledališki šoli Hinka Nučiča v Mariboru. Prav v mariborskem gledališču pa je do nacistične okupacije odigrala približno 200 vlog. Elvira Kraljeva je bila skromna in pri občinstvu izjemno priljubljena. Po vojni je igrala v ljubljanski Drami. V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan za leto 1970 med drugim piše: »»Elvira Kraljeva je z globoko vdanostjo igralskemu poklicu in živo umetniško silo ustvarila v pol stoletja vrsto nepozabnih likov v širokem razponu od heroičnih do karakternih in s suvereno skromnostjo bogati slovensko igralstvo z zmerom novimi vrednotami. V slovenski gledališki kulturi je s svojo žlahtno in umirjeno igro ter osebnim igralskim slogom, ki ga odlikujejo izjemna studioznost, nespektakularnost in izrazita klenost, ustvarila nov pojem gledališke klasike.« Elvira Kraljeva je že leta 1967 prejela tudi Prešernovo nagrado.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov