Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jugoslovanska armada zapustila Slovenijo, Rudolf Maister dobi spomenik v rojstnem Kamniku, gospodarstvenik v nemirnih in negotovih časih, slikar prekmurske ravnice in njenega človeka
Danes je državni praznik, dan suverenosti, spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. Tik pred polnočjo je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je v uri pred polnočjo vkrcal še zadnje armadne vojake. Zadnji vojaki so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. S tem dejanjem se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Pred 50. leti so na Trgu talcev v Kamniku slovesno odkrili spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru, delo akademskega kiparja Antona Segulina. Ideja o spomeniku se je porodila leta 1968 ob 50. obletnici bojev za severno mejo. Kamničani ne pomnijo, da bi se kdaj tam zbrala taka množica ljudi kot takrat, ko so v njihovo mesto prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci iz vse Slovenije ter občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje. Časopisni poročevalci so ocenili, da se je zbralo približno 10 tisoč ljudi. Postavitev spomenika, ki je izpostavljal osebnost generala Rudolfa Maistra, je bila za tiste čase pogumna poteza, maribor, ki je že imel spomenik borcem za severno mejo je moral na podoben spomenik počakati še 17 let – do leta 1987
Gospodarstvenik Maks Obersnel je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.
: Leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik Lajči Pandur. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje je kot slikar in dekorater delal v sovjetski vojaški službi, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. V njegovem prvem slikarskem obdobju, ki sega do začetka druge svetovne vojne, je panonska motivika izredno redek motiv, v drugem obdobju, ko je bilo njegovo slikarsko delo pod močnim vplivom madžarskih slikarjev, pa so v Pandurjevih delih začeli prevladovati realistični prikazi domačega prekmurskega kmeta ter motivi mirne panonske pokrajine v različnih letnih časih in ob različnih razpoloženjih. Njegovo krajinsko slikarstvo je tako mojstrsko povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jugoslovanska armada zapustila Slovenijo, Rudolf Maister dobi spomenik v rojstnem Kamniku, gospodarstvenik v nemirnih in negotovih časih, slikar prekmurske ravnice in njenega človeka
Danes je državni praznik, dan suverenosti, spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. Tik pred polnočjo je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je v uri pred polnočjo vkrcal še zadnje armadne vojake. Zadnji vojaki so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. S tem dejanjem se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Pred 50. leti so na Trgu talcev v Kamniku slovesno odkrili spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru, delo akademskega kiparja Antona Segulina. Ideja o spomeniku se je porodila leta 1968 ob 50. obletnici bojev za severno mejo. Kamničani ne pomnijo, da bi se kdaj tam zbrala taka množica ljudi kot takrat, ko so v njihovo mesto prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci iz vse Slovenije ter občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje. Časopisni poročevalci so ocenili, da se je zbralo približno 10 tisoč ljudi. Postavitev spomenika, ki je izpostavljal osebnost generala Rudolfa Maistra, je bila za tiste čase pogumna poteza, maribor, ki je že imel spomenik borcem za severno mejo je moral na podoben spomenik počakati še 17 let – do leta 1987
Gospodarstvenik Maks Obersnel je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.
: Leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik Lajči Pandur. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje je kot slikar in dekorater delal v sovjetski vojaški službi, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. V njegovem prvem slikarskem obdobju, ki sega do začetka druge svetovne vojne, je panonska motivika izredno redek motiv, v drugem obdobju, ko je bilo njegovo slikarsko delo pod močnim vplivom madžarskih slikarjev, pa so v Pandurjevih delih začeli prevladovati realistični prikazi domačega prekmurskega kmeta ter motivi mirne panonske pokrajine v različnih letnih časih in ob različnih razpoloženjih. Njegovo krajinsko slikarstvo je tako mojstrsko povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom.
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
Neveljaven email naslov