Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Tri dni za pot iz Trsta na Dunaj, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb, huda železniška nesreča pri Ptuju, vzgojiteljica medicinskih sester
Leta 1837 je habsburška monarhija s poštnim patentom pošti vzela pravico prevažati ljudi. To delo je prevzela železnica. Poštne zveze tedanjega časa so bile splošne in posebne – splošni zvezi sta bili tudi Dunaj–Ljubljana–Reka in Dunaj–Ljubljana–Trst. Po teh poteh so do leta 1830 vozili blago dvakrat, nato pa trikrat na teden. Pot iz Trsta na Dunaj je trajala skoraj 3 dni, prenočevali pa so samo enkrat – ali v Slovenski Bistrici ali v Gradcu. V začetku avgusta 1838 je začela delovati tudi redna poštna zveza med Ljubljano in Zagrebom, vožnja pa je trajala skoraj ves dan.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
V noči s 4. na 5. november leta 1918 se je na železniški progi Pragersko– Ptuj blizu Hajdine zgodila doslej najhujša železniška nesreča na Slovenskem. Iztiril se je vojaški transportni vlak, s katerim so se z bojišča vračali vojaki, častniki, zdravniki ter strežno osebje madžarske rezervne vojaške bolnišnice. Na kraju nesreče je umrlo 69 oseb, dva dni pozneje so jih pokopali na hajdinskem pokopališču, huje ranjenih pa je bilo 80 ljudi. Prepeljali so jih v ptujsko bolnišnico. Tam jih je zaradi poškodb umrlo še šest. Iz Maribora se je takoj po prejemu obvestila o nesreči na kraj dogodka s posebnim vlakom odpeljalo na pomoč pet zdravnikov, med njimi sanitetni major dr. Ivan Turšič ter sanitetni stotnik dr. Karel Ipavic ter oddelek vojaških bolniških strežnikov pod poveljstvom Ernesta Zelenke, vodje bolniške postaje na mariborskem glavnem kolodvoru. Skupaj je med umikanjem vojaštva na železnicah na Slovenskem v dobrih desetih dneh novembra 1918 umrlo približno 300 ljudi.
Slava Škrabec je leta 1942 diplomirala na višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in se posvetila vzgoji medicinskih sester. Od leta 1950 je delala na ministrstvu za zdravstvo Ljudske republike Slovenije, skoraj dve desetletji pa je bila ravnateljica šole za medicinske sestre v Celju. Uveljavila je načelo, da je za sestro najpomembnejše delo ob bolniku; njena metoda poučevanja (pet ur prakse, ki jo je sama nadzorovala, in pet ur teoretičnega pouka) se je izkazala za zelo uspešno. Slava Škrabec se je rodila na današnji dan pred 100 leti v Ribnici na Dolenjskem.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Tri dni za pot iz Trsta na Dunaj, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb, huda železniška nesreča pri Ptuju, vzgojiteljica medicinskih sester
Leta 1837 je habsburška monarhija s poštnim patentom pošti vzela pravico prevažati ljudi. To delo je prevzela železnica. Poštne zveze tedanjega časa so bile splošne in posebne – splošni zvezi sta bili tudi Dunaj–Ljubljana–Reka in Dunaj–Ljubljana–Trst. Po teh poteh so do leta 1830 vozili blago dvakrat, nato pa trikrat na teden. Pot iz Trsta na Dunaj je trajala skoraj 3 dni, prenočevali pa so samo enkrat – ali v Slovenski Bistrici ali v Gradcu. V začetku avgusta 1838 je začela delovati tudi redna poštna zveza med Ljubljano in Zagrebom, vožnja pa je trajala skoraj ves dan.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
V noči s 4. na 5. november leta 1918 se je na železniški progi Pragersko– Ptuj blizu Hajdine zgodila doslej najhujša železniška nesreča na Slovenskem. Iztiril se je vojaški transportni vlak, s katerim so se z bojišča vračali vojaki, častniki, zdravniki ter strežno osebje madžarske rezervne vojaške bolnišnice. Na kraju nesreče je umrlo 69 oseb, dva dni pozneje so jih pokopali na hajdinskem pokopališču, huje ranjenih pa je bilo 80 ljudi. Prepeljali so jih v ptujsko bolnišnico. Tam jih je zaradi poškodb umrlo še šest. Iz Maribora se je takoj po prejemu obvestila o nesreči na kraj dogodka s posebnim vlakom odpeljalo na pomoč pet zdravnikov, med njimi sanitetni major dr. Ivan Turšič ter sanitetni stotnik dr. Karel Ipavic ter oddelek vojaških bolniških strežnikov pod poveljstvom Ernesta Zelenke, vodje bolniške postaje na mariborskem glavnem kolodvoru. Skupaj je med umikanjem vojaštva na železnicah na Slovenskem v dobrih desetih dneh novembra 1918 umrlo približno 300 ljudi.
Slava Škrabec je leta 1942 diplomirala na višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in se posvetila vzgoji medicinskih sester. Od leta 1950 je delala na ministrstvu za zdravstvo Ljudske republike Slovenije, skoraj dve desetletji pa je bila ravnateljica šole za medicinske sestre v Celju. Uveljavila je načelo, da je za sestro najpomembnejše delo ob bolniku; njena metoda poučevanja (pet ur prakse, ki jo je sama nadzorovala, in pet ur teoretičnega pouka) se je izkazala za zelo uspešno. Slava Škrabec se je rodila na današnji dan pred 100 leti v Ribnici na Dolenjskem.
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov