Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Osimski sporazumi potrdili zahodno državno mejo, tragični junak, ki je našel svoje mesto v romanu Požganica Prežihovega Voranca, praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja, tri desetletja ustvarjalec oddaj za Slovence p

Leta 1894 se je v Hruševcu pri Šentjurju kot peti od devetih otrok v družini železniškega čuvaja rodil častnik, borec za severno mejo in pesnik Franjo Malgaj. Na nižji gimnaziji v Celju je bil član dijaškega društva Kondor in sodelavec lista Savinja. Dijake je k pisanju spodbujal častnik Rudolf Maister, ki je tedaj služboval v Celju. Končal je šolo za rezervne častnike in se med prvo svetovno vojno v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Zaslovel je, ko je s še 18-imi soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik.  Po prevratu je 6. novembra 1918 s skupino prostovoljcev iz Celja odšel na Koroško ter zasedel Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 se je smrtno ponesrečil z zataknjeno ročno bombo  pri Tolstem vrhu v bližini Raven na Koroškem.  Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nacisti podrli, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Lastnosti mladega častnik Franja Malgaja  je v romanu Požganica popisal Prežihov Voranc.

Pred 100 leti se je v Zgornjem Tuhinju rodil botanik Ernest Mayer. Študiral je v Ljubljani in leta 1946 doktoriral na Dunaju. Bil je profesor botanike na Biotehniški  fakulteti v Ljubljani, leta 1978 pa je postal znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že na začetku svojega delovanja je razširil raziskave z ožje domovine na območje Balkanskega polotoka, saj je menil, da je ta del Evrope odprta knjiga za botanične vede. Raziskoval je floristiko, rastlinsko sistematiko ter fitogeografijo praprotnic in semenk. Leta 1952 je Ernest Mayer objavil temeljno delo novejše slovenske floristike "Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja", z načrtnim zbiranjem rastlin pa je med drugim utemeljil uspešen razvoj herbarijske zbirke ljubljanske univerze.

Novinar in urednik  Ernest Petrin je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednih prenosov s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta pred 100 leti v Ljubljani.

10. novembra 1975 so bili v kraju Osimo di san Pietro v bližini Ancone podpisani  jugoslovansko-italijanski  sporazúmi o reševanju mejnih vprašanj in pospeševanju gospodarskega sodelovanja, znani kot Osimski sporazúmi. Pred njihovo sklenitvijo se je v začetku 70. let prejšnjega stoletja v Evropi začelo popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom ter se končalo z ustanovitvijo Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predhodnice današnje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in podpisom Helsinške listine julija 1975. Ta je med drugim določala, da se meje v Evropi ne smejo spreminjati s silo. V začetku so pogajanja med Italijo in takratno Jugoslavijo potekala prek posebnih pooblaščencev, Eugenia Colomba in avgusta letos umrlega Borisa Šnuderla, ki so se začela leta 1974. Colombo in Šnuderl sta se shajala tajno, pogosto kar na Šnuderlovem domu. Za ta pogajanja so poleg obeh zunanjih ministrov sprva vedeli le najvišji politiki na obeh straneh in prav tak način dela je na koncu tudi omogočil uspešen izid pogajanj in podpise sporazumov. Junija 1975 so se nato v Strunjanu začela uradna diplomatska pogajanja državnih delegacij, ki so se končala s parafiranjem meddržavnega sporazuma. Z ratifikacijo v obeh parlamentih so sporazumi začeli veljati oktobra 1977. Po slovenski osamosvojitvi sta Republika Slovenija in Republika Italija potrdili, da sporazúmi še naprej veljajo, veljavnost sta ratificirala tudi oba parlamenta, diplomatski noti o tem pa sta bili izmenjani 31. julija 1992.