Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. november

10.11.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Osimski sporazumi potrdili zahodno državno mejo, tragični junak, ki je našel svoje mesto v romanu Požganica Prežihovega Voranca, praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja, tri desetletja ustvarjalec oddaj za Slovence p

Leta 1894 se je v Hruševcu pri Šentjurju kot peti od devetih otrok v družini železniškega čuvaja rodil častnik, borec za severno mejo in pesnik Franjo Malgaj. Na nižji gimnaziji v Celju je bil član dijaškega društva Kondor in sodelavec lista Savinja. Dijake je k pisanju spodbujal častnik Rudolf Maister, ki je tedaj služboval v Celju. Končal je šolo za rezervne častnike in se med prvo svetovno vojno v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Zaslovel je, ko je s še 18-imi soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik.  Po prevratu je 6. novembra 1918 s skupino prostovoljcev iz Celja odšel na Koroško ter zasedel Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 se je smrtno ponesrečil z zataknjeno ročno bombo  pri Tolstem vrhu v bližini Raven na Koroškem.  Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nacisti podrli, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Lastnosti mladega častnik Franja Malgaja  je v romanu Požganica popisal Prežihov Voranc.

Pred 100 leti se je v Zgornjem Tuhinju rodil botanik Ernest Mayer. Študiral je v Ljubljani in leta 1946 doktoriral na Dunaju. Bil je profesor botanike na Biotehniški  fakulteti v Ljubljani, leta 1978 pa je postal znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že na začetku svojega delovanja je razširil raziskave z ožje domovine na območje Balkanskega polotoka, saj je menil, da je ta del Evrope odprta knjiga za botanične vede. Raziskoval je floristiko, rastlinsko sistematiko ter fitogeografijo praprotnic in semenk. Leta 1952 je Ernest Mayer objavil temeljno delo novejše slovenske floristike "Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja", z načrtnim zbiranjem rastlin pa je med drugim utemeljil uspešen razvoj herbarijske zbirke ljubljanske univerze.

Novinar in urednik  Ernest Petrin je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednih prenosov s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta pred 100 leti v Ljubljani.

10. novembra 1975 so bili v kraju Osimo di san Pietro v bližini Ancone podpisani  jugoslovansko-italijanski  sporazúmi o reševanju mejnih vprašanj in pospeševanju gospodarskega sodelovanja, znani kot Osimski sporazúmi. Pred njihovo sklenitvijo se je v začetku 70. let prejšnjega stoletja v Evropi začelo popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom ter se končalo z ustanovitvijo Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predhodnice današnje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in podpisom Helsinške listine julija 1975. Ta je med drugim določala, da se meje v Evropi ne smejo spreminjati s silo. V začetku so pogajanja med Italijo in takratno Jugoslavijo potekala prek posebnih pooblaščencev, Eugenia Colomba in avgusta letos umrlega Borisa Šnuderla, ki so se začela leta 1974. Colombo in Šnuderl sta se shajala tajno, pogosto kar na Šnuderlovem domu. Za ta pogajanja so poleg obeh zunanjih ministrov sprva vedeli le najvišji politiki na obeh straneh in prav tak način dela je na koncu tudi omogočil uspešen izid pogajanj in podpise sporazumov. Junija 1975 so se nato v Strunjanu začela uradna diplomatska pogajanja državnih delegacij, ki so se končala s parafiranjem meddržavnega sporazuma. Z ratifikacijo v obeh parlamentih so sporazumi začeli veljati oktobra 1977. Po slovenski osamosvojitvi sta Republika Slovenija in Republika Italija potrdili, da sporazúmi še naprej veljajo, veljavnost sta ratificirala tudi oba parlamenta, diplomatski noti o tem pa sta bili izmenjani 31. julija 1992.


Na današnji dan

6269 epizod

Na današnji dan

6269 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. november

10.11.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Osimski sporazumi potrdili zahodno državno mejo, tragični junak, ki je našel svoje mesto v romanu Požganica Prežihovega Voranca, praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja, tri desetletja ustvarjalec oddaj za Slovence p

Leta 1894 se je v Hruševcu pri Šentjurju kot peti od devetih otrok v družini železniškega čuvaja rodil častnik, borec za severno mejo in pesnik Franjo Malgaj. Na nižji gimnaziji v Celju je bil član dijaškega društva Kondor in sodelavec lista Savinja. Dijake je k pisanju spodbujal častnik Rudolf Maister, ki je tedaj služboval v Celju. Končal je šolo za rezervne častnike in se med prvo svetovno vojno v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Zaslovel je, ko je s še 18-imi soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik.  Po prevratu je 6. novembra 1918 s skupino prostovoljcev iz Celja odšel na Koroško ter zasedel Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 se je smrtno ponesrečil z zataknjeno ročno bombo  pri Tolstem vrhu v bližini Raven na Koroškem.  Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nacisti podrli, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Lastnosti mladega častnik Franja Malgaja  je v romanu Požganica popisal Prežihov Voranc.

Pred 100 leti se je v Zgornjem Tuhinju rodil botanik Ernest Mayer. Študiral je v Ljubljani in leta 1946 doktoriral na Dunaju. Bil je profesor botanike na Biotehniški  fakulteti v Ljubljani, leta 1978 pa je postal znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že na začetku svojega delovanja je razširil raziskave z ožje domovine na območje Balkanskega polotoka, saj je menil, da je ta del Evrope odprta knjiga za botanične vede. Raziskoval je floristiko, rastlinsko sistematiko ter fitogeografijo praprotnic in semenk. Leta 1952 je Ernest Mayer objavil temeljno delo novejše slovenske floristike "Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja", z načrtnim zbiranjem rastlin pa je med drugim utemeljil uspešen razvoj herbarijske zbirke ljubljanske univerze.

Novinar in urednik  Ernest Petrin je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednih prenosov s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta pred 100 leti v Ljubljani.

10. novembra 1975 so bili v kraju Osimo di san Pietro v bližini Ancone podpisani  jugoslovansko-italijanski  sporazúmi o reševanju mejnih vprašanj in pospeševanju gospodarskega sodelovanja, znani kot Osimski sporazúmi. Pred njihovo sklenitvijo se je v začetku 70. let prejšnjega stoletja v Evropi začelo popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom ter se končalo z ustanovitvijo Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predhodnice današnje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in podpisom Helsinške listine julija 1975. Ta je med drugim določala, da se meje v Evropi ne smejo spreminjati s silo. V začetku so pogajanja med Italijo in takratno Jugoslavijo potekala prek posebnih pooblaščencev, Eugenia Colomba in avgusta letos umrlega Borisa Šnuderla, ki so se začela leta 1974. Colombo in Šnuderl sta se shajala tajno, pogosto kar na Šnuderlovem domu. Za ta pogajanja so poleg obeh zunanjih ministrov sprva vedeli le najvišji politiki na obeh straneh in prav tak način dela je na koncu tudi omogočil uspešen izid pogajanj in podpise sporazumov. Junija 1975 so se nato v Strunjanu začela uradna diplomatska pogajanja državnih delegacij, ki so se končala s parafiranjem meddržavnega sporazuma. Z ratifikacijo v obeh parlamentih so sporazumi začeli veljati oktobra 1977. Po slovenski osamosvojitvi sta Republika Slovenija in Republika Italija potrdili, da sporazúmi še naprej veljajo, veljavnost sta ratificirala tudi oba parlamenta, diplomatski noti o tem pa sta bili izmenjani 31. julija 1992.


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

29. oktober - konec državnopravnih vezi z Dunajem (1918)

Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

27. oktober - France Bremšak (1923) eden pionirjev računalniške simulacije na Slovenskem

Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

26. oktober - Jaka Čop (1911) gornik in fotograf

Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

24. oktober - Božo Pengov (1910) Plečnikov kiparski ustvarjalec

Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

23. oktober - Martin Cilenšek (1848) in “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”

Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

22. oktober - Ivan Žolger (1867) pravnik iz prestolonaslednikovega belvederskega kroga

Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) in napoved "surove umetnosti"

»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

20. oktober - prihod prekomorskih brigad (1943)

Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 19 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov