Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. november

10.11.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Osimski sporazumi potrdili zahodno državno mejo, tragični junak, ki je našel svoje mesto v romanu Požganica Prežihovega Voranca, praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja, tri desetletja ustvarjalec oddaj za Slovence p

Leta 1894 se je v Hruševcu pri Šentjurju kot peti od devetih otrok v družini železniškega čuvaja rodil častnik, borec za severno mejo in pesnik Franjo Malgaj. Na nižji gimnaziji v Celju je bil član dijaškega društva Kondor in sodelavec lista Savinja. Dijake je k pisanju spodbujal častnik Rudolf Maister, ki je tedaj služboval v Celju. Končal je šolo za rezervne častnike in se med prvo svetovno vojno v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Zaslovel je, ko je s še 18-imi soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik.  Po prevratu je 6. novembra 1918 s skupino prostovoljcev iz Celja odšel na Koroško ter zasedel Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 se je smrtno ponesrečil z zataknjeno ročno bombo  pri Tolstem vrhu v bližini Raven na Koroškem.  Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nacisti podrli, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Lastnosti mladega častnik Franja Malgaja  je v romanu Požganica popisal Prežihov Voranc.

Pred 100 leti se je v Zgornjem Tuhinju rodil botanik Ernest Mayer. Študiral je v Ljubljani in leta 1946 doktoriral na Dunaju. Bil je profesor botanike na Biotehniški  fakulteti v Ljubljani, leta 1978 pa je postal znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že na začetku svojega delovanja je razširil raziskave z ožje domovine na območje Balkanskega polotoka, saj je menil, da je ta del Evrope odprta knjiga za botanične vede. Raziskoval je floristiko, rastlinsko sistematiko ter fitogeografijo praprotnic in semenk. Leta 1952 je Ernest Mayer objavil temeljno delo novejše slovenske floristike "Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja", z načrtnim zbiranjem rastlin pa je med drugim utemeljil uspešen razvoj herbarijske zbirke ljubljanske univerze.

Novinar in urednik  Ernest Petrin je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednih prenosov s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta pred 100 leti v Ljubljani.

10. novembra 1975 so bili v kraju Osimo di san Pietro v bližini Ancone podpisani  jugoslovansko-italijanski  sporazúmi o reševanju mejnih vprašanj in pospeševanju gospodarskega sodelovanja, znani kot Osimski sporazúmi. Pred njihovo sklenitvijo se je v začetku 70. let prejšnjega stoletja v Evropi začelo popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom ter se končalo z ustanovitvijo Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predhodnice današnje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in podpisom Helsinške listine julija 1975. Ta je med drugim določala, da se meje v Evropi ne smejo spreminjati s silo. V začetku so pogajanja med Italijo in takratno Jugoslavijo potekala prek posebnih pooblaščencev, Eugenia Colomba in avgusta letos umrlega Borisa Šnuderla, ki so se začela leta 1974. Colombo in Šnuderl sta se shajala tajno, pogosto kar na Šnuderlovem domu. Za ta pogajanja so poleg obeh zunanjih ministrov sprva vedeli le najvišji politiki na obeh straneh in prav tak način dela je na koncu tudi omogočil uspešen izid pogajanj in podpise sporazumov. Junija 1975 so se nato v Strunjanu začela uradna diplomatska pogajanja državnih delegacij, ki so se končala s parafiranjem meddržavnega sporazuma. Z ratifikacijo v obeh parlamentih so sporazumi začeli veljati oktobra 1977. Po slovenski osamosvojitvi sta Republika Slovenija in Republika Italija potrdili, da sporazúmi še naprej veljajo, veljavnost sta ratificirala tudi oba parlamenta, diplomatski noti o tem pa sta bili izmenjani 31. julija 1992.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. november

10.11.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Osimski sporazumi potrdili zahodno državno mejo, tragični junak, ki je našel svoje mesto v romanu Požganica Prežihovega Voranca, praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja, tri desetletja ustvarjalec oddaj za Slovence p

Leta 1894 se je v Hruševcu pri Šentjurju kot peti od devetih otrok v družini železniškega čuvaja rodil častnik, borec za severno mejo in pesnik Franjo Malgaj. Na nižji gimnaziji v Celju je bil član dijaškega društva Kondor in sodelavec lista Savinja. Dijake je k pisanju spodbujal častnik Rudolf Maister, ki je tedaj služboval v Celju. Končal je šolo za rezervne častnike in se med prvo svetovno vojno v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Zaslovel je, ko je s še 18-imi soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik.  Po prevratu je 6. novembra 1918 s skupino prostovoljcev iz Celja odšel na Koroško ter zasedel Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 se je smrtno ponesrečil z zataknjeno ročno bombo  pri Tolstem vrhu v bližini Raven na Koroškem.  Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nacisti podrli, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Lastnosti mladega častnik Franja Malgaja  je v romanu Požganica popisal Prežihov Voranc.

Pred 100 leti se je v Zgornjem Tuhinju rodil botanik Ernest Mayer. Študiral je v Ljubljani in leta 1946 doktoriral na Dunaju. Bil je profesor botanike na Biotehniški  fakulteti v Ljubljani, leta 1978 pa je postal znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že na začetku svojega delovanja je razširil raziskave z ožje domovine na območje Balkanskega polotoka, saj je menil, da je ta del Evrope odprta knjiga za botanične vede. Raziskoval je floristiko, rastlinsko sistematiko ter fitogeografijo praprotnic in semenk. Leta 1952 je Ernest Mayer objavil temeljno delo novejše slovenske floristike "Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja", z načrtnim zbiranjem rastlin pa je med drugim utemeljil uspešen razvoj herbarijske zbirke ljubljanske univerze.

Novinar in urednik  Ernest Petrin je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednih prenosov s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta pred 100 leti v Ljubljani.

10. novembra 1975 so bili v kraju Osimo di san Pietro v bližini Ancone podpisani  jugoslovansko-italijanski  sporazúmi o reševanju mejnih vprašanj in pospeševanju gospodarskega sodelovanja, znani kot Osimski sporazúmi. Pred njihovo sklenitvijo se je v začetku 70. let prejšnjega stoletja v Evropi začelo popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom ter se končalo z ustanovitvijo Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predhodnice današnje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in podpisom Helsinške listine julija 1975. Ta je med drugim določala, da se meje v Evropi ne smejo spreminjati s silo. V začetku so pogajanja med Italijo in takratno Jugoslavijo potekala prek posebnih pooblaščencev, Eugenia Colomba in avgusta letos umrlega Borisa Šnuderla, ki so se začela leta 1974. Colombo in Šnuderl sta se shajala tajno, pogosto kar na Šnuderlovem domu. Za ta pogajanja so poleg obeh zunanjih ministrov sprva vedeli le najvišji politiki na obeh straneh in prav tak način dela je na koncu tudi omogočil uspešen izid pogajanj in podpise sporazumov. Junija 1975 so se nato v Strunjanu začela uradna diplomatska pogajanja državnih delegacij, ki so se končala s parafiranjem meddržavnega sporazuma. Z ratifikacijo v obeh parlamentih so sporazumi začeli veljati oktobra 1977. Po slovenski osamosvojitvi sta Republika Slovenija in Republika Italija potrdili, da sporazúmi še naprej veljajo, veljavnost sta ratificirala tudi oba parlamenta, diplomatski noti o tem pa sta bili izmenjani 31. julija 1992.


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov