Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
400 tisoč ljudi si je ogledalo prvi slovenski zvočni, celovečerni igrani film, duhovnik in narodni buditelj v Beneški Sloveniji, teoretična misel o likovnih procesih, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičn
Duhovnik Mario Lavrenčič je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štoblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral več osrednjih slovenskih kulturno-političnih prireditev v Beneški Sloveniji. Duhovnik Mario Lavrenčič, ki je skupaj z Emilom Cenčičem vrsto let urejal kulturno – verski časopis Dom, se je rodil leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu.
Slikar, scenograf in pedagog Milna Butina je leta 1951 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter delal nato kot scenograf in scenski slikar v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi v drugih gledališčih ter na ljubljanski televiziji. Med drugim se je posvečal likovni teoriji ter z objavljenimi deli pomembno razširil slovensko teoretično misel o likovnih procesih. Poučeval je na šoli za oblikovanje, na Akademiji za likovno umetnost ter kot izredni profesor za tekstilno tehnologijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Milan Butina se je rodil leta 1923 v Kočevju.
Pripovednik, dramatik in esejist Marjan Rožanc je pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi in velja za najpomembnejšega slovenskega esejista in enega najvidnejših pisateljev zadnje tretjine 20. stoletja. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman Ljubezen in avtobiografski Roman o knjigah. Od leta 1956 je delal večinoma v svobodnem poklicu. Uveljavil se je kot pripovednik in esejist, njegova moralna in družbena kritičnost pa je izrazitejša v dramah. Uprizoritev drame Topla greda na Odru 57 je bila leta 1964 med premiero ustavljena in drama sodno prepovedana, zato je v knjižni obliki izšla šele leta 1989. Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Eseje je objavljal v samostojnih zaokroženih knjižnih izdajah. Med njimi so tudi eseji o slovenskih mitih z naslovom »Iz krvi in mesa«. Marjan Rožanc se je rodil leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Po njem se imenuje nagrada za najboljšo esejistično knjigo.
Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji«, epopejo o narodnoosvobodilnem boju in iskrenem hrepenenju primorskih Slovencev po svobodi, režiserja Franceta Štiglica po scenariju Cirila Kosmača, so snemali leta 1947 in 48, večinoma v Baški grapi. Je naš edini himnični film o partizanstvu, saj so se naslednji te tematike lotevali v obliki problemskih dram ali celo komedij, kot sta Tistega lepega dne in Ne joči, Peter. V filmu so nastopili naturščiki in številni naši gledališki igralci v svojih prvih filmskih vlogah: Lojze Potokar, France Presetnik, Štefka Drolc, Mileva Zakrajšek, Metka Bučar, Majda Potokar, Andrej Kurent in drugi. Glasbo je napisal Marjan Kozina. Slavnostna premiera filma »Na svoji zemlji« je bila na današnji dan leta 1948 v kinu Union v Ljubljani. Resnici na ljubo so si film prvi ogledali udeleženci 2. kongresa Komunistične partije Slovenije, še pred njim pa posebna komisija v sestavi – šef agitpropa Milovan Djilas, Edvard Kardelj, Aleksandar Ranković, Boris Ziherl, Vladimir Dedijer in Veljko Vlahovič, po njihovi odobritvi pa so film prvič javno prikazali delegatom partijskega kongresa. Film na svoji zemlji si je v kinematografih po vsej Sloveniji ogledalo približnio 400 tisoč ljudi, leto pozneje pa se je kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavili v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu, v Franciji.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
400 tisoč ljudi si je ogledalo prvi slovenski zvočni, celovečerni igrani film, duhovnik in narodni buditelj v Beneški Sloveniji, teoretična misel o likovnih procesih, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičn
Duhovnik Mario Lavrenčič je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štoblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral več osrednjih slovenskih kulturno-političnih prireditev v Beneški Sloveniji. Duhovnik Mario Lavrenčič, ki je skupaj z Emilom Cenčičem vrsto let urejal kulturno – verski časopis Dom, se je rodil leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu.
Slikar, scenograf in pedagog Milna Butina je leta 1951 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter delal nato kot scenograf in scenski slikar v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi v drugih gledališčih ter na ljubljanski televiziji. Med drugim se je posvečal likovni teoriji ter z objavljenimi deli pomembno razširil slovensko teoretično misel o likovnih procesih. Poučeval je na šoli za oblikovanje, na Akademiji za likovno umetnost ter kot izredni profesor za tekstilno tehnologijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Milan Butina se je rodil leta 1923 v Kočevju.
Pripovednik, dramatik in esejist Marjan Rožanc je pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi in velja za najpomembnejšega slovenskega esejista in enega najvidnejših pisateljev zadnje tretjine 20. stoletja. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman Ljubezen in avtobiografski Roman o knjigah. Od leta 1956 je delal večinoma v svobodnem poklicu. Uveljavil se je kot pripovednik in esejist, njegova moralna in družbena kritičnost pa je izrazitejša v dramah. Uprizoritev drame Topla greda na Odru 57 je bila leta 1964 med premiero ustavljena in drama sodno prepovedana, zato je v knjižni obliki izšla šele leta 1989. Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Eseje je objavljal v samostojnih zaokroženih knjižnih izdajah. Med njimi so tudi eseji o slovenskih mitih z naslovom »Iz krvi in mesa«. Marjan Rožanc se je rodil leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Po njem se imenuje nagrada za najboljšo esejistično knjigo.
Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji«, epopejo o narodnoosvobodilnem boju in iskrenem hrepenenju primorskih Slovencev po svobodi, režiserja Franceta Štiglica po scenariju Cirila Kosmača, so snemali leta 1947 in 48, večinoma v Baški grapi. Je naš edini himnični film o partizanstvu, saj so se naslednji te tematike lotevali v obliki problemskih dram ali celo komedij, kot sta Tistega lepega dne in Ne joči, Peter. V filmu so nastopili naturščiki in številni naši gledališki igralci v svojih prvih filmskih vlogah: Lojze Potokar, France Presetnik, Štefka Drolc, Mileva Zakrajšek, Metka Bučar, Majda Potokar, Andrej Kurent in drugi. Glasbo je napisal Marjan Kozina. Slavnostna premiera filma »Na svoji zemlji« je bila na današnji dan leta 1948 v kinu Union v Ljubljani. Resnici na ljubo so si film prvi ogledali udeleženci 2. kongresa Komunistične partije Slovenije, še pred njim pa posebna komisija v sestavi – šef agitpropa Milovan Djilas, Edvard Kardelj, Aleksandar Ranković, Boris Ziherl, Vladimir Dedijer in Veljko Vlahovič, po njihovi odobritvi pa so film prvič javno prikazali delegatom partijskega kongresa. Film na svoji zemlji si je v kinematografih po vsej Sloveniji ogledalo približnio 400 tisoč ljudi, leto pozneje pa se je kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavili v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu, v Franciji.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov