Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
8. decembra pred 100 leti so v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo, “Novine za Vogrske Slovence” , začetki farmacevtske družbe v Novem mestu, slikar zapisan v zgodovino
V Prekmurju, ki je za časa Avstro-Ogrske pripadalo madžarski polovici monarhije, skoraj ni bilo slovenskega meščanstva in narodno-političnega gibanja. Pred prvo svetovno vojno pa so slovenski narodno zavedni duhovniki vendarle uspešno dokazovali, da v Prekmurju živijo Slovenci. Načelo “Slovenci na Ogrskem naj ohranijo svoj stari jezik” so uresničevali predvsem z izdajanjem verskih knjig in brošur v prekmurskem narečju. Po nabožnem časopisu “Marijin list”, ustanovljenem leta 1904, je na današnji dan leta 1913 izšla prva številka tednika “Novine za Vogrske Slovence” s podnaslovom “Pobožen, drüžbeni, pismeni list”. Veliko pozornost so posvečale slovenskemu srednjemu kmetu, imele narodnobuditeljsko vlogo na obrobju slovenstva in vzgajale bralce v strpnem katoliškem duhu. V obdobju med obema vojnama so tednik preimenovali v “Novine Slovenske krajine”, izhajal pa je vse do madžarske okupacije Prekmurja aprila leta 1941.
Magister farmacije in gospodarstvenik Boris Andrijanič se je rodil pred 110. leti v Novem mestu. Po končanem študiju farmacije v Zagrebu se je zaposlil v očetovi lekarni. Med vojno je organiziral pošiljanje sanitetnega materiala partizanskim enotam, pozneje pa je na osvobojenem ozemlju uredil tri terenske lekarne, ki so redno delovale do konca vojne, v Splitu in Zadru pa postavil veliki skladišči sanitetnega materiala. V drugi polovici štiridesetih let je delal v lekarni v Novem mestu, kjer se je lekarniški laboratorij po njegovi zaslugi razvil v Tovarno zdravil Krka; direktor tega podjetja je bil kar tri desetletja. Pod njegovim vodstvom je Krka postala eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji.
Slikar, ilustrator in scenograf Viktor Cotič je kot številni slovenski umetniki študiral na dunajski slikarski akademiji, po diplomi pa je v Zadru, Mariboru in Ljubljani poučeval risanje. Leta 1919 je v Mariboru, kjer je ustvarjal od leta 1918 do 1933 je ustanovil Umetnostni klub Ivana Groharja in postal njegov prvi predsednik. Slikal je v olju in akvarelu, ustvarjal pa je tudi lesoreze ter bil izvrsten ilustrator. Njegovi najljubši motivi so bili ljudje in krajine. Slogovno ga umeščajo v realizem, zaznavni pa so vplivi impresionizma, secesije in barvnega ekspresionizma. Viktor Cotič se je rodil leta 1885 v Trstu.
"V sredo, 8. decembra 1920, je ob 10. uri v treh proti jugu ležečih sobanah 1. nadstropja nekdanje kazine, odprta 1. umetnostna razstava v Mariboru." Pobudnik je bil slikar Viktor Cotič, / ki je prav ta dan dopolnil 35 let /, slavnostno pokroviteljstvo pa je prevzel general Rudolf Maister.« Tako zveni zapis o gotovo najpomembnejšem kulturnem dogodku po tistem, ko je Maribor po prvi svetovni vojni pripadel južnoslovanski državi. Osemindvajset umetnikov je do 2. januarja 1921 razstavljalo 184 del, sama razstava pa je spodbudila pomembne odzive: ustanovljeno je prvo likovno društvo; v medijih so odmevali odzivi, ki so problematizirali nacionalne in likovne koncepte; kmalu je bila oblikovana pobuda po stalnem razstavnem prostoru in ustanovi, ki bi v Mariboru profesionalno podpirala likovno umetnost. Pravnik in publicist dr. Makso Šnuderl je ob tem zapisal: »Zdi se mi, da pomeni ta razstava tretjo zmago nad useljenim nemštvom v Mariboru: Maistrova zasedba, Nučičevo gledališče in Cotičeva razstava.«
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
8. decembra pred 100 leti so v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo, “Novine za Vogrske Slovence” , začetki farmacevtske družbe v Novem mestu, slikar zapisan v zgodovino
V Prekmurju, ki je za časa Avstro-Ogrske pripadalo madžarski polovici monarhije, skoraj ni bilo slovenskega meščanstva in narodno-političnega gibanja. Pred prvo svetovno vojno pa so slovenski narodno zavedni duhovniki vendarle uspešno dokazovali, da v Prekmurju živijo Slovenci. Načelo “Slovenci na Ogrskem naj ohranijo svoj stari jezik” so uresničevali predvsem z izdajanjem verskih knjig in brošur v prekmurskem narečju. Po nabožnem časopisu “Marijin list”, ustanovljenem leta 1904, je na današnji dan leta 1913 izšla prva številka tednika “Novine za Vogrske Slovence” s podnaslovom “Pobožen, drüžbeni, pismeni list”. Veliko pozornost so posvečale slovenskemu srednjemu kmetu, imele narodnobuditeljsko vlogo na obrobju slovenstva in vzgajale bralce v strpnem katoliškem duhu. V obdobju med obema vojnama so tednik preimenovali v “Novine Slovenske krajine”, izhajal pa je vse do madžarske okupacije Prekmurja aprila leta 1941.
Magister farmacije in gospodarstvenik Boris Andrijanič se je rodil pred 110. leti v Novem mestu. Po končanem študiju farmacije v Zagrebu se je zaposlil v očetovi lekarni. Med vojno je organiziral pošiljanje sanitetnega materiala partizanskim enotam, pozneje pa je na osvobojenem ozemlju uredil tri terenske lekarne, ki so redno delovale do konca vojne, v Splitu in Zadru pa postavil veliki skladišči sanitetnega materiala. V drugi polovici štiridesetih let je delal v lekarni v Novem mestu, kjer se je lekarniški laboratorij po njegovi zaslugi razvil v Tovarno zdravil Krka; direktor tega podjetja je bil kar tri desetletja. Pod njegovim vodstvom je Krka postala eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji.
Slikar, ilustrator in scenograf Viktor Cotič je kot številni slovenski umetniki študiral na dunajski slikarski akademiji, po diplomi pa je v Zadru, Mariboru in Ljubljani poučeval risanje. Leta 1919 je v Mariboru, kjer je ustvarjal od leta 1918 do 1933 je ustanovil Umetnostni klub Ivana Groharja in postal njegov prvi predsednik. Slikal je v olju in akvarelu, ustvarjal pa je tudi lesoreze ter bil izvrsten ilustrator. Njegovi najljubši motivi so bili ljudje in krajine. Slogovno ga umeščajo v realizem, zaznavni pa so vplivi impresionizma, secesije in barvnega ekspresionizma. Viktor Cotič se je rodil leta 1885 v Trstu.
"V sredo, 8. decembra 1920, je ob 10. uri v treh proti jugu ležečih sobanah 1. nadstropja nekdanje kazine, odprta 1. umetnostna razstava v Mariboru." Pobudnik je bil slikar Viktor Cotič, / ki je prav ta dan dopolnil 35 let /, slavnostno pokroviteljstvo pa je prevzel general Rudolf Maister.« Tako zveni zapis o gotovo najpomembnejšem kulturnem dogodku po tistem, ko je Maribor po prvi svetovni vojni pripadel južnoslovanski državi. Osemindvajset umetnikov je do 2. januarja 1921 razstavljalo 184 del, sama razstava pa je spodbudila pomembne odzive: ustanovljeno je prvo likovno društvo; v medijih so odmevali odzivi, ki so problematizirali nacionalne in likovne koncepte; kmalu je bila oblikovana pobuda po stalnem razstavnem prostoru in ustanovi, ki bi v Mariboru profesionalno podpirala likovno umetnost. Pravnik in publicist dr. Makso Šnuderl je ob tem zapisal: »Zdi se mi, da pomeni ta razstava tretjo zmago nad useljenim nemštvom v Mariboru: Maistrova zasedba, Nučičevo gledališče in Cotičeva razstava.«
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov