Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Feldmaršal Svetozar Borojević (1856 – 1920) »soški lev« – spoštovan in preziran, pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik, italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču, akustična analiza Postojnske jame
Feldmaršal Svetozar Borojević je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, kjer je leta 1914 kot poveljnik tretje armade preprečil ruski prodor čez Karpate v ogrsko nižino. 27. maja 1915 je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči in pridobil vzdevek – soški lev. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave. Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Ob nastanku države SHS je bil vrhovni poveljnik, ki je nadziral bivšo avstro-ogrsko vojsko na Slovenskem. Pri tem so se pojavila nasprotja, tako da mu je Narodni svet v Zagrebu prepovedal vstop v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov in je zato preostanek življenja preživel v Celovcu. Na pobudo Društva soška fronta 1915–1917 so mu pred štirimi leti na Prevalu, na sedlu med Skalnico oziroma Sveto goro in Škabrijelom, postavili pomnik. /*Zgodovinar dr. Božo Repe o spoštovanju in preziru*/. Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan leta 1856 v Umetiću na Hrvaškem.
Pesnik, pripovednik in prevajalec Alojzij Peterlin se je rodil leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, potem pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili.
Slavist Arturo Cronia je bil po letu 1937 profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Cronia pa ni bil samo nadarjen znanstvenik, ampak je popolno in v podrobnostih poznal tudi vse slovanske jezike in literature. Izdal je več kot 220 razprav in knjig, ki so ga uvrstile med največje italijanske slaviste. Še posebno sta mu bili pri srcu hrvaška in srbska literatura, saj se je rodil v Dalmaciji in je obvladal tudi tamkajšnja narečja obeh jezikov. Proučeval je tudi slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča, o katerem je napisal knjigo in v italijanščino prevedel nekaj njegovih pesmi. Slavist Arturo Cronia se je rodil 13. decembra 1896 v Zadru.
Miroslav Adlešič je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in avtor strokovnih del. Njegovo pomembno delo so raziskave akustike prostorov, predvsem dvoran. Tako je opravil tudi zvočno analizo Postojnske jame in ugotovil učinke, ki onemogočajo estetsko izvajanje glasbe v tej naravni dvorani. Zato je izdelal natančne načrte za multimedijsko dvorano za 2.000 gledalcev, ki bi jo lahko prepeljali v Postojnsko jamo, pri tem bi dvorana izkoriščala naravne akustične lastnosti jame, hkrati pa bi odpravila večino pododmevov, ki sicer popačijo tone iz orkestrskih glasbil. Miroslav Adlešič se je rodil leta 1907 v Postojni.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Feldmaršal Svetozar Borojević (1856 – 1920) »soški lev« – spoštovan in preziran, pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik, italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču, akustična analiza Postojnske jame
Feldmaršal Svetozar Borojević je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, kjer je leta 1914 kot poveljnik tretje armade preprečil ruski prodor čez Karpate v ogrsko nižino. 27. maja 1915 je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči in pridobil vzdevek – soški lev. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave. Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Ob nastanku države SHS je bil vrhovni poveljnik, ki je nadziral bivšo avstro-ogrsko vojsko na Slovenskem. Pri tem so se pojavila nasprotja, tako da mu je Narodni svet v Zagrebu prepovedal vstop v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov in je zato preostanek življenja preživel v Celovcu. Na pobudo Društva soška fronta 1915–1917 so mu pred štirimi leti na Prevalu, na sedlu med Skalnico oziroma Sveto goro in Škabrijelom, postavili pomnik. /*Zgodovinar dr. Božo Repe o spoštovanju in preziru*/. Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan leta 1856 v Umetiću na Hrvaškem.
Pesnik, pripovednik in prevajalec Alojzij Peterlin se je rodil leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, potem pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili.
Slavist Arturo Cronia je bil po letu 1937 profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Cronia pa ni bil samo nadarjen znanstvenik, ampak je popolno in v podrobnostih poznal tudi vse slovanske jezike in literature. Izdal je več kot 220 razprav in knjig, ki so ga uvrstile med največje italijanske slaviste. Še posebno sta mu bili pri srcu hrvaška in srbska literatura, saj se je rodil v Dalmaciji in je obvladal tudi tamkajšnja narečja obeh jezikov. Proučeval je tudi slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča, o katerem je napisal knjigo in v italijanščino prevedel nekaj njegovih pesmi. Slavist Arturo Cronia se je rodil 13. decembra 1896 v Zadru.
Miroslav Adlešič je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in avtor strokovnih del. Njegovo pomembno delo so raziskave akustike prostorov, predvsem dvoran. Tako je opravil tudi zvočno analizo Postojnske jame in ugotovil učinke, ki onemogočajo estetsko izvajanje glasbe v tej naravni dvorani. Zato je izdelal natančne načrte za multimedijsko dvorano za 2.000 gledalcev, ki bi jo lahko prepeljali v Postojnsko jamo, pri tem bi dvorana izkoriščala naravne akustične lastnosti jame, hkrati pa bi odpravila večino pododmevov, ki sicer popačijo tone iz orkestrskih glasbil. Miroslav Adlešič se je rodil leta 1907 v Postojni.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov