Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Lavoslav Schwentner (1865 – 1952) - prvi sodobni slovenski knjižni založnik, Prešernove Poezije gredo v tisk, zaslužni pravnik in diplomat, raziskovalec ostalin prehoda iz pozne antike v srednji vek
Čeprav je Lavoslav Schwentner – rodil se je na današnji dan leta 1865 na Vranskem – imel nekaj predhodnikov med Slovenci in priseljenimi založniki, upravičeno velja za prvega sodobnega, evropsko usmerjenega založnika. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca, pobudnika in pospeševalca dobrih in tudi lepih (po zunanji podobi) slovenskih knjižnih izdaj. Že kot mlad založnik je v zadnjih letih 19. stoletja začel tiskati prve glasbene izdaje in poskrbel za številne natise tisti čas pomembnih slovenskih skladateljev. Izdal je tudi prvo Župančičevo pesniško zbirko, prvo zbirko Cankarjevih črtic, posmrtno je natisnil Kettejeve “Poezije” ter Murnove “Pesmi in romance”. Sicer pa je izdal kar dvajset od 27-ih Cankarjevih knjig, izdajal pa je dela še drugih sodobnikov. Po založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju so poimenovali tudi nagrado “za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter priznanje za delo v bralni kulturi v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine”.
Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura nazadnje le odobrila tisk Poezij Franceta Prešerna. Vanje je sprva uvrstil tudi Zdravljico, ki je bila zaradi zahteve po enakopravnosti že ob svojem nastanku leta 1844 obsojena na cenzuro. Ko je Prešeren pripravljal izid svojih Poezij, jo je zato skušal s črtanjem tretje, revolucionarne kitice – »V sovražnike z oblakov …« – uvrstiti v zbirko, a mu je Fran Miklošič zaradi mnenja, da izraža panslovansko misel, cenzuriral še četrto, ki opeva edinost, srečo, spravo, to pa je pesnika tako ujezilo, da je tako okrnjene ni hotel izdati. Tako je bila prvič objavljena šele v revolucionarnem letu 1848, po marčni revoluciji, najprej v Ilirskem listu, potem pa še v Kranjski čbelici, zapisana v bohoričici. Prešernove pesmi so tako z letnico 1847 izšle na današnji dan pred 174-imi leti in ta datum je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je 20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.
Pravni teoretik in diplomat Leonid Pitamic je diplomiral leta 1908 na Dunaju. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani leta 1919 je postal redni profesor za javnopravne predmete na pravni fakulteti v Ljubljani in njen prvi dekan; v letih 1925 in 1926 je bil tudi rektor univerze. Bil je častni doktor katoliške univerze v Washingtonu, dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1938 do 1948, ko ga prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ni potrdil za rednega člana, tudi član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Leta 1996 ga je akademija posmrtno rehabilitirala, pred stavbo Univerze v Ljubljani pa so mu postavili doprsni kip. Objavil je več knjižnih del in približno sedemdeset monografij, člankov in razprav. Leonid Pitamic je bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, član mednarodne komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo. Kasneje je vodil predsedstvo deželne vlade v Ljubljani in bil od 1929 do 1934 izredni poslanik Kraljevine Jugoslavije v Združenih državah Amerike. Leonid Pitamic se je rodil na današnji dan leta 1885 v Postojni.
Arheolog Peter Petru je doktoriral leta 1966 v Ljubljani. Med drugim je bil ravnatelj Narodnega muzeja in izredni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval rimsko provincialno arheologijo. Raziskoval je najdišča Neviodunum - Krško, Šempeter v Savinjski dolini, Sveti Pavel nad Vrtovinom in v Ajdovščini, z raziskavo Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Sevnici pa je uvedel novo vrednotenje poznoantičnih višinskih postojank. Tam je pred 50 leti vodil obsežna izkopavanja, zato je Ajdovski gradec doslej najbolj raziskano selišče iz obdobja preseljevanja ljudstev na Slovenskem. Prav naseljevanje vzhodnoalpskega prostora na prehodu iz pozne antike v srednji vek je bilo v središču njegovega strokovnega zanimanja. #izjava#. Bil je dopisni član nemškega in avstrijskega arheološkega inštituta, predsednik slovenskega in jugoslovanskega arheološkega društva ter Muzejske skupnosti Slovenije. Arheolog Peter Petru se je rodil na današnji dan pred 90 leti v Laškem.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Lavoslav Schwentner (1865 – 1952) - prvi sodobni slovenski knjižni založnik, Prešernove Poezije gredo v tisk, zaslužni pravnik in diplomat, raziskovalec ostalin prehoda iz pozne antike v srednji vek
Čeprav je Lavoslav Schwentner – rodil se je na današnji dan leta 1865 na Vranskem – imel nekaj predhodnikov med Slovenci in priseljenimi založniki, upravičeno velja za prvega sodobnega, evropsko usmerjenega založnika. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca, pobudnika in pospeševalca dobrih in tudi lepih (po zunanji podobi) slovenskih knjižnih izdaj. Že kot mlad založnik je v zadnjih letih 19. stoletja začel tiskati prve glasbene izdaje in poskrbel za številne natise tisti čas pomembnih slovenskih skladateljev. Izdal je tudi prvo Župančičevo pesniško zbirko, prvo zbirko Cankarjevih črtic, posmrtno je natisnil Kettejeve “Poezije” ter Murnove “Pesmi in romance”. Sicer pa je izdal kar dvajset od 27-ih Cankarjevih knjig, izdajal pa je dela še drugih sodobnikov. Po založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju so poimenovali tudi nagrado “za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter priznanje za delo v bralni kulturi v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine”.
Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura nazadnje le odobrila tisk Poezij Franceta Prešerna. Vanje je sprva uvrstil tudi Zdravljico, ki je bila zaradi zahteve po enakopravnosti že ob svojem nastanku leta 1844 obsojena na cenzuro. Ko je Prešeren pripravljal izid svojih Poezij, jo je zato skušal s črtanjem tretje, revolucionarne kitice – »V sovražnike z oblakov …« – uvrstiti v zbirko, a mu je Fran Miklošič zaradi mnenja, da izraža panslovansko misel, cenzuriral še četrto, ki opeva edinost, srečo, spravo, to pa je pesnika tako ujezilo, da je tako okrnjene ni hotel izdati. Tako je bila prvič objavljena šele v revolucionarnem letu 1848, po marčni revoluciji, najprej v Ilirskem listu, potem pa še v Kranjski čbelici, zapisana v bohoričici. Prešernove pesmi so tako z letnico 1847 izšle na današnji dan pred 174-imi leti in ta datum je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je 20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.
Pravni teoretik in diplomat Leonid Pitamic je diplomiral leta 1908 na Dunaju. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani leta 1919 je postal redni profesor za javnopravne predmete na pravni fakulteti v Ljubljani in njen prvi dekan; v letih 1925 in 1926 je bil tudi rektor univerze. Bil je častni doktor katoliške univerze v Washingtonu, dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1938 do 1948, ko ga prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ni potrdil za rednega člana, tudi član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Leta 1996 ga je akademija posmrtno rehabilitirala, pred stavbo Univerze v Ljubljani pa so mu postavili doprsni kip. Objavil je več knjižnih del in približno sedemdeset monografij, člankov in razprav. Leonid Pitamic je bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, član mednarodne komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo. Kasneje je vodil predsedstvo deželne vlade v Ljubljani in bil od 1929 do 1934 izredni poslanik Kraljevine Jugoslavije v Združenih državah Amerike. Leonid Pitamic se je rodil na današnji dan leta 1885 v Postojni.
Arheolog Peter Petru je doktoriral leta 1966 v Ljubljani. Med drugim je bil ravnatelj Narodnega muzeja in izredni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval rimsko provincialno arheologijo. Raziskoval je najdišča Neviodunum - Krško, Šempeter v Savinjski dolini, Sveti Pavel nad Vrtovinom in v Ajdovščini, z raziskavo Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Sevnici pa je uvedel novo vrednotenje poznoantičnih višinskih postojank. Tam je pred 50 leti vodil obsežna izkopavanja, zato je Ajdovski gradec doslej najbolj raziskano selišče iz obdobja preseljevanja ljudstev na Slovenskem. Prav naseljevanje vzhodnoalpskega prostora na prehodu iz pozne antike v srednji vek je bilo v središču njegovega strokovnega zanimanja. #izjava#. Bil je dopisni član nemškega in avstrijskega arheološkega inštituta, predsednik slovenskega in jugoslovanskega arheološkega društva ter Muzejske skupnosti Slovenije. Arheolog Peter Petru se je rodil na današnji dan pred 90 leti v Laškem.
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Neveljaven email naslov