Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prešernova hči Ernestina Jelovšek (1843-1917) in spomini na očeta, skrb za razvoj slovenskega jezika, Maribor dobi vladnega komisarja, v Krškem leta 1908 skupni razredi deklic in dečkov
Nove politične in družbene razmere, ki jih je ustvaril rastoči kapitalizem, so proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja tudi pri Slovencih rodile potrebe po ustvarjanju del, namenjenih izobraževanju in estetskemu ugodju. To obdobje se je pri nas začelo z Markom Pohlinom, se nadaljevalo s prepotrebnim delom jožefincev in doseglo vrh s Zoisovim krožkom. Ustanovitev Napoleonovih Ilirskih provinc je pospešila kulturni razmah na Slovenskem. Že leta 1812 so na graškem liceju ustanovili stolico za slovenščino, tri leta pozneje pa je slovničar Matevž Ravnikar, prvi slovenski tržaško-koprski škof, na današnji dan ustanovil stolico za slovenski jezik tudi na ljubljanskem liceju. Tako se je začela organizirana skrb za razvoj slovenskega jezika.
“Spomini na Prešerna”, ki jih je Ernestina Jelovšek, pesnikova nezakonska hči, napisala po pripovedih svoje matere, so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere. Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano, kjer je leta 1917 umrla v ubožnici.
18. decembra 1918 je deželna vlada Slovenije razpustila nemški občinski svet avtonomnega mesta Maribor in imenovala dr. Vilka Pfeiferja za vladnega komisarja. Vodstvo mestnega magistrata je Pfeifer prevzel 2. januarja 1919. Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil Hans Schmiderer, zadnji župan avstrijske dobe. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največjo težavo je predstavljalo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Vilko Pfeifer je zato marca 1920 odstopil, zamenjal ga je dr. Josip Leskovar.
Tomaž Romih je bil na začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Narodnoprosvetno delo je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je to leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze. V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter ob pomoči donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem deklet hospitantk na to šolo, tudi prvo v tedanji Avstriji, ki je vpeljala koedukacijo – skupne razrede deklic in dečkov. Tomaž Romih je objavljal tudi strokovne članke in med drugim napisal knjigo “Temeljni nauk o knjigovodstvu”, prvo slovensko delo o tej stroki, ki je slovenščini odprlo pot v trgovinsko in obrtno poslovanje. Rodil se je leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prešernova hči Ernestina Jelovšek (1843-1917) in spomini na očeta, skrb za razvoj slovenskega jezika, Maribor dobi vladnega komisarja, v Krškem leta 1908 skupni razredi deklic in dečkov
Nove politične in družbene razmere, ki jih je ustvaril rastoči kapitalizem, so proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja tudi pri Slovencih rodile potrebe po ustvarjanju del, namenjenih izobraževanju in estetskemu ugodju. To obdobje se je pri nas začelo z Markom Pohlinom, se nadaljevalo s prepotrebnim delom jožefincev in doseglo vrh s Zoisovim krožkom. Ustanovitev Napoleonovih Ilirskih provinc je pospešila kulturni razmah na Slovenskem. Že leta 1812 so na graškem liceju ustanovili stolico za slovenščino, tri leta pozneje pa je slovničar Matevž Ravnikar, prvi slovenski tržaško-koprski škof, na današnji dan ustanovil stolico za slovenski jezik tudi na ljubljanskem liceju. Tako se je začela organizirana skrb za razvoj slovenskega jezika.
“Spomini na Prešerna”, ki jih je Ernestina Jelovšek, pesnikova nezakonska hči, napisala po pripovedih svoje matere, so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere. Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano, kjer je leta 1917 umrla v ubožnici.
18. decembra 1918 je deželna vlada Slovenije razpustila nemški občinski svet avtonomnega mesta Maribor in imenovala dr. Vilka Pfeiferja za vladnega komisarja. Vodstvo mestnega magistrata je Pfeifer prevzel 2. januarja 1919. Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil Hans Schmiderer, zadnji župan avstrijske dobe. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največjo težavo je predstavljalo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Vilko Pfeifer je zato marca 1920 odstopil, zamenjal ga je dr. Josip Leskovar.
Tomaž Romih je bil na začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Narodnoprosvetno delo je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je to leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze. V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter ob pomoči donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem deklet hospitantk na to šolo, tudi prvo v tedanji Avstriji, ki je vpeljala koedukacijo – skupne razrede deklic in dečkov. Tomaž Romih je objavljal tudi strokovne članke in med drugim napisal knjigo “Temeljni nauk o knjigovodstvu”, prvo slovensko delo o tej stroki, ki je slovenščini odprlo pot v trgovinsko in obrtno poslovanje. Rodil se je leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico.
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov