Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Veliki koroški potres leta 1348, oče beneških Slovencev, od ekspresionizma do nove stvarnosti, slovenska udeležba na rallyu Monte Carlo
Leta 1348 je Ziljsko dolino na Koroškem prizadel zelo močan potres; bila je nedelja in zemlja se je stresla okoli pete ure popoldne. Kronisti tistega časa so opisovali grozo in razdejanje, ki ju je povzročil. Najhuje je bilo v Ziljski dolini: podor s pobočij Dobrača – te rane so dobro vidne še dandanes – je zajezil reko Ziljo in ta je poplavila dolino 30 metrov visoko. Pod vodo je bilo najmanj 17 vasi; vsi prebivalci in živina so se utopili v visoki vodi. Potres je v kroniki opisal tudi opat Janez iz cistercijanskega samostana v Vetrinju: »Bilo je na praznik spreobrnitve apostola Pavla 25. januarja 1348, ko je vse dežele od Jadrana do Donave stresel močan potres. Njegova sila je najhuje prizadela Koroško in Kranjsko. Razdejanih je bilo šestindvajset mest, mnogo cerkva in nad štirideset gradov. Krasna bazilika v Ogleju je skoraj postala razvalina. Vrhunec je razdejanje doseglo v Ziljski dolini. Dobrač se je razklal, silen plaz je zasul sedemnajst vasi. Nihče ne more presoditi, koliko ljudi je pod njim izgubilo življenje.« Številnih šibkejši popotresnih sunki so stresali Koroško še dve leti po potresu.
Duhovnik, narodni buditelj, pesnik in pripovednik Ivan Trinko Zamejski se je rodil leta 1863 v Spodnjem Trčmunu v Beneški Sloveniji, v gorski vasici na jugozahodnem pobočju Matajurja. Posnetek* Bil je profesor matematike in prirodoslovja v videmskem nadškofijskem semenišču, pozneje pa je postal njegov prefekt. Ivan Trinko je pisal pesmi in jih objavljal v Ljubljanskem zvonu in drugih slovenskih revijah, leta 1897 pa jih je izdal v knjižni obliki v Gorici. Pesmi so neposredno nagovarjale slovenske rojake. V besedilu “Naši paglavci”, ki je izšlo v Gorici leta 1929, je bralcem bolje približal razmere, v katerih so živeli Slovenci v benečanskih hribovskih vaseh. Podobno je v zemljepisnih zapiskih prikazal življenje v Reziji in nadiških dolinah. Bil je posrednik med slovensko in italijansko literaturo, saj je prevajal Prešerna, izdal slovnico slovenskega jezika v italijanščini ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih razprav. Zaradi neutrudnega prizadevanja za ohranitev nacionalnih značilnosti rojakov se je Ivana Trinka oprijel vzdevek “oče Beneških Slovencev.
Na današnji dan leta 1901 se je v Šapjanah na Hrvaškem rodil slikar, grafik in likovni pedagog Drago Vidmar. Po učiteljišču v Ljubljani je nekaj časa obiskoval likovno akademijo v Zagrebu. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil nato interniran, leta 1943 pa je odšel v partizane in med drugim poučeval na partizanski gimnaziji v Metliki. Vidmarjeva predvojna dela, ki so bila povezana z ekspresionizmom in pozneje z novo stvarnostjo, so bila skoraj vsa uničena. Iz internacije in partizanov se je ohranil pomemben opus, po vojni pa je nadaljeval taboriščno in partizansko tematiko, realistično slikal povojne, pa tudi motive iz intimnega sveta. Leta 1978 je Drago Vidmar skupaj z bratom Nandetom, prav tako likovnim umetnikom, dobil Prešernovo nagrado.
Rally Monte Carlo je veljal vse od svojih začetkov pred natanko stoletjem za ugledno avtomobilistično prireditev, na kateri sodelujejo vsi, ki v tem športu dajo kaj nase. Večkrat so se ga udeležili tudi slovenski vozniki in tako nadaljevali tradicijo naših nastopov, ki segajo že v leta pred drugo svetovno vojno. Na današnji dan 1938 so na 17. rallyju proti cilju v Monte Carlu tekmovalci startali iz osmih evropskih mest. Ena teh prog je iz Palerma na Siciliji potekala tudi po naših krajih s kontrolno točko v Ljubljani. Na tej progi sta tistega leta z avtomobilom znamke DKW tekmovala tudi dva Slovenca – brata Stojnšek iz Maribora. Na kontroli v Ljubljani sta, tako kot drugi tekmovalci, dobila malico in se po krajšem počitku odpeljala proti cilju v Monaku. Tja sta prispela brez kazenskih točk in se po vseh preizkušnjah uvrstila na solidno 12. mesto. V konkurenci dragih in zmogljivih vozil sta se slabo odrezala le pri ocenjevanju elegance, saj sta bila, kot je poročal dopisnik tedanje revije Avto in šport, pač dva mlada fanta “brez debele listnice in lepih dam”, kar je po njegovem v mondenem Monte Carlu vedno veliko pomenilo.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Veliki koroški potres leta 1348, oče beneških Slovencev, od ekspresionizma do nove stvarnosti, slovenska udeležba na rallyu Monte Carlo
Leta 1348 je Ziljsko dolino na Koroškem prizadel zelo močan potres; bila je nedelja in zemlja se je stresla okoli pete ure popoldne. Kronisti tistega časa so opisovali grozo in razdejanje, ki ju je povzročil. Najhuje je bilo v Ziljski dolini: podor s pobočij Dobrača – te rane so dobro vidne še dandanes – je zajezil reko Ziljo in ta je poplavila dolino 30 metrov visoko. Pod vodo je bilo najmanj 17 vasi; vsi prebivalci in živina so se utopili v visoki vodi. Potres je v kroniki opisal tudi opat Janez iz cistercijanskega samostana v Vetrinju: »Bilo je na praznik spreobrnitve apostola Pavla 25. januarja 1348, ko je vse dežele od Jadrana do Donave stresel močan potres. Njegova sila je najhuje prizadela Koroško in Kranjsko. Razdejanih je bilo šestindvajset mest, mnogo cerkva in nad štirideset gradov. Krasna bazilika v Ogleju je skoraj postala razvalina. Vrhunec je razdejanje doseglo v Ziljski dolini. Dobrač se je razklal, silen plaz je zasul sedemnajst vasi. Nihče ne more presoditi, koliko ljudi je pod njim izgubilo življenje.« Številnih šibkejši popotresnih sunki so stresali Koroško še dve leti po potresu.
Duhovnik, narodni buditelj, pesnik in pripovednik Ivan Trinko Zamejski se je rodil leta 1863 v Spodnjem Trčmunu v Beneški Sloveniji, v gorski vasici na jugozahodnem pobočju Matajurja. Posnetek* Bil je profesor matematike in prirodoslovja v videmskem nadškofijskem semenišču, pozneje pa je postal njegov prefekt. Ivan Trinko je pisal pesmi in jih objavljal v Ljubljanskem zvonu in drugih slovenskih revijah, leta 1897 pa jih je izdal v knjižni obliki v Gorici. Pesmi so neposredno nagovarjale slovenske rojake. V besedilu “Naši paglavci”, ki je izšlo v Gorici leta 1929, je bralcem bolje približal razmere, v katerih so živeli Slovenci v benečanskih hribovskih vaseh. Podobno je v zemljepisnih zapiskih prikazal življenje v Reziji in nadiških dolinah. Bil je posrednik med slovensko in italijansko literaturo, saj je prevajal Prešerna, izdal slovnico slovenskega jezika v italijanščini ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih razprav. Zaradi neutrudnega prizadevanja za ohranitev nacionalnih značilnosti rojakov se je Ivana Trinka oprijel vzdevek “oče Beneških Slovencev.
Na današnji dan leta 1901 se je v Šapjanah na Hrvaškem rodil slikar, grafik in likovni pedagog Drago Vidmar. Po učiteljišču v Ljubljani je nekaj časa obiskoval likovno akademijo v Zagrebu. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil nato interniran, leta 1943 pa je odšel v partizane in med drugim poučeval na partizanski gimnaziji v Metliki. Vidmarjeva predvojna dela, ki so bila povezana z ekspresionizmom in pozneje z novo stvarnostjo, so bila skoraj vsa uničena. Iz internacije in partizanov se je ohranil pomemben opus, po vojni pa je nadaljeval taboriščno in partizansko tematiko, realistično slikal povojne, pa tudi motive iz intimnega sveta. Leta 1978 je Drago Vidmar skupaj z bratom Nandetom, prav tako likovnim umetnikom, dobil Prešernovo nagrado.
Rally Monte Carlo je veljal vse od svojih začetkov pred natanko stoletjem za ugledno avtomobilistično prireditev, na kateri sodelujejo vsi, ki v tem športu dajo kaj nase. Večkrat so se ga udeležili tudi slovenski vozniki in tako nadaljevali tradicijo naših nastopov, ki segajo že v leta pred drugo svetovno vojno. Na današnji dan 1938 so na 17. rallyju proti cilju v Monte Carlu tekmovalci startali iz osmih evropskih mest. Ena teh prog je iz Palerma na Siciliji potekala tudi po naših krajih s kontrolno točko v Ljubljani. Na tej progi sta tistega leta z avtomobilom znamke DKW tekmovala tudi dva Slovenca – brata Stojnšek iz Maribora. Na kontroli v Ljubljani sta, tako kot drugi tekmovalci, dobila malico in se po krajšem počitku odpeljala proti cilju v Monaku. Tja sta prispela brez kazenskih točk in se po vseh preizkušnjah uvrstila na solidno 12. mesto. V konkurenci dragih in zmogljivih vozil sta se slabo odrezala le pri ocenjevanju elegance, saj sta bila, kot je poročal dopisnik tedanje revije Avto in šport, pač dva mlada fanta “brez debele listnice in lepih dam”, kar je po njegovem v mondenem Monte Carlu vedno veliko pomenilo.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov