Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Veliki koroški potres leta 1348, oče beneških Slovencev, od ekspresionizma do nove stvarnosti, slovenska udeležba na rallyu Monte Carlo

Leta 1348 je Ziljsko dolino na Koroškem prizadel zelo močan potres; bila je nedelja in zemlja se je stresla okoli pete ure popoldne. Kronisti tistega časa so opisovali grozo in razdejanje, ki ju je povzročil. Najhuje je bilo v Ziljski dolini: podor s pobočij Dobrača – te rane so dobro vidne še dandanes – je zajezil reko Ziljo in ta je poplavila dolino 30 metrov visoko. Pod vodo je bilo najmanj 17 vasi; vsi prebivalci in živina so se utopili v visoki vodi. Potres je v kroniki opisal tudi opat Janez iz cistercijanskega samostana v Vetrinju: »Bilo je na praznik spreobrnitve apostola Pavla 25. januarja 1348, ko je vse dežele od Jadrana do Donave stresel močan potres. Njegova sila je najhuje prizadela Koroško in Kranjsko. Razdejanih je bilo šestindvajset mest, mnogo cerkva in nad štirideset gradov. Krasna bazilika v Ogleju je skoraj postala razvalina. Vrhunec je razdejanje doseglo v Ziljski dolini. Dobrač se je razklal, silen plaz je zasul sedemnajst vasi. Nihče ne more presoditi, koliko ljudi je pod njim izgubilo življenje.« Številnih šibkejši popotresnih sunki so stresali Koroško še dve leti po potresu.

Duhovnik, narodni buditelj, pesnik in pripovednik Ivan Trinko Zamejski se je rodil leta 1863 v Spodnjem Trčmunu v Beneški Sloveniji, v gorski vasici na jugozahodnem pobočju Matajurja. Posnetek* Bil je profesor matematike in prirodoslovja v videmskem nadškofijskem semenišču, pozneje pa je postal njegov prefekt. Ivan Trinko je pisal pesmi in jih objavljal v Ljubljanskem zvonu in drugih slovenskih revijah, leta 1897 pa jih je izdal v knjižni obliki v Gorici. Pesmi so neposredno nagovarjale slovenske rojake. V besedilu “Naši paglavci”, ki je izšlo v Gorici leta 1929, je bralcem bolje približal razmere, v katerih so živeli Slovenci v benečanskih hribovskih vaseh. Podobno je v zemljepisnih zapiskih prikazal življenje v Reziji in nadiških dolinah. Bil je posrednik med slovensko in italijansko literaturo, saj je prevajal Prešerna, izdal slovnico slovenskega jezika v italijanščini ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih razprav. Zaradi neutrudnega prizadevanja za ohranitev nacionalnih značilnosti rojakov se je Ivana Trinka oprijel vzdevek “oče Beneških Slovencev.

Na današnji dan leta 1901 se je v Šapjanah na Hrvaškem rodil slikar, grafik in likovni pedagog Drago Vidmar. Po učiteljišču v Ljubljani je nekaj časa obiskoval likovno akademijo v Zagrebu. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil nato interniran, leta 1943 pa je odšel v partizane in med drugim poučeval na partizanski gimnaziji v Metliki. Vidmarjeva predvojna dela, ki so bila povezana z ekspresionizmom in pozneje z novo stvarnostjo, so bila skoraj vsa uničena. Iz internacije in partizanov se je ohranil pomemben opus, po vojni pa je nadaljeval taboriščno in partizansko tematiko, realistično slikal povojne, pa tudi motive iz intimnega sveta. Leta 1978 je Drago Vidmar skupaj z bratom Nandetom, prav tako likovnim umetnikom, dobil Prešernovo nagrado.

Rally Monte Carlo je veljal vse od svojih začetkov pred natanko stoletjem za ugledno avtomobilistično prireditev, na kateri sodelujejo vsi, ki v tem športu dajo kaj nase. Večkrat so se ga udeležili tudi slovenski vozniki in tako nadaljevali tradicijo naših nastopov, ki segajo že v leta pred drugo svetovno vojno. Na današnji dan 1938 so na 17. rallyju proti cilju v Monte Carlu tekmovalci startali iz osmih evropskih mest. Ena teh prog je iz Palerma na Siciliji potekala tudi po naših krajih s kontrolno točko v Ljubljani. Na tej progi sta tistega leta z avtomobilom znamke DKW tekmovala tudi dva Slovenca – brata Stojnšek iz Maribora. Na kontroli v Ljubljani sta, tako kot drugi tekmovalci, dobila malico in se po krajšem počitku odpeljala proti cilju v Monaku. Tja sta prispela brez kazenskih točk in se po vseh preizkušnjah uvrstila na solidno 12. mesto. V konkurenci dragih in zmogljivih vozil sta se slabo odrezala le pri ocenjevanju elegance, saj sta bila, kot je poročal dopisnik tedanje revije Avto in šport, pač dva mlada fanta “brez debele listnice in lepih dam”, kar je po njegovem v mondenem Monte Carlu vedno veliko pomenilo.