Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Kocbek (1863-1930) in “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico«, pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica, umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, pionir hortikulture in krajinarstva
Leta 1797 se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem. Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturnopolitični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete terjal posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel v razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.
Učitelj, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek je poučeval v Žalcu in Gornjem Gradu. Leta 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem so imenovali dom na Korošici. Fran Kocbek se je rodil leta 1863 na Ločkem Vrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Slikar in ilustrator Maksim Gaspari se je rodil leta 1883 v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je močno odmevala med ljudmi. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
26. januarja 1897 se je v Gabrovki pri Litiji rodil agronom in pisec Ciril Jeglič, ki velja za pionirja hortikulture in krajinarstva na Slovenskem. Po maturi v Ljubljani je nadaljeval študij na Dunaju in v Zagrebu Na začetku strokovne kariere je služboval na gradu Dornava pri Ptuju, pozneje je postal profesor na državni kmetijski šoli na Grmu, od leta 1928 pa je poučeval na srednji kmetijski šoli v Mariboru in vrtnarski šoli v Medlogu pri Celju. Preuredil je Arboretum Volčji Potok ter leta 1959 Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, ki velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju. Pomembne sledi je Ciril Jeglič zapustil tudi v Zagrebu,kjer je uspel na prvem razpisu za ureditev mestnih parkov. Tam je v drugi polovici tridesetih let preteklega stoletja uredil Park kralja Petra Krešimirja IV. Jeglič je tudi avtor ureditve jugozahodnega dela parka Maksimir in severnega dela Mirogoja. Za Zagreb in Hrvaško je Jeglič pomemben tudi po tem, da je leta 1932 ustanovil in vodil vrtnarsko šolo v Božjakovini pri Zagrebu, kjer je vzgojil prve generacijo hrvaških vrtnarskih mojstrov. Znane so tudi njegove urbanistično-hortikulturne ureditve na Brionih, v Beogradu, Skopju in Ohridu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Kocbek (1863-1930) in “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico«, pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica, umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, pionir hortikulture in krajinarstva
Leta 1797 se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem. Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturnopolitični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete terjal posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel v razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.
Učitelj, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek je poučeval v Žalcu in Gornjem Gradu. Leta 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem so imenovali dom na Korošici. Fran Kocbek se je rodil leta 1863 na Ločkem Vrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Slikar in ilustrator Maksim Gaspari se je rodil leta 1883 v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je močno odmevala med ljudmi. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
26. januarja 1897 se je v Gabrovki pri Litiji rodil agronom in pisec Ciril Jeglič, ki velja za pionirja hortikulture in krajinarstva na Slovenskem. Po maturi v Ljubljani je nadaljeval študij na Dunaju in v Zagrebu Na začetku strokovne kariere je služboval na gradu Dornava pri Ptuju, pozneje je postal profesor na državni kmetijski šoli na Grmu, od leta 1928 pa je poučeval na srednji kmetijski šoli v Mariboru in vrtnarski šoli v Medlogu pri Celju. Preuredil je Arboretum Volčji Potok ter leta 1959 Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, ki velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju. Pomembne sledi je Ciril Jeglič zapustil tudi v Zagrebu,kjer je uspel na prvem razpisu za ureditev mestnih parkov. Tam je v drugi polovici tridesetih let preteklega stoletja uredil Park kralja Petra Krešimirja IV. Jeglič je tudi avtor ureditve jugozahodnega dela parka Maksimir in severnega dela Mirogoja. Za Zagreb in Hrvaško je Jeglič pomemben tudi po tem, da je leta 1932 ustanovil in vodil vrtnarsko šolo v Božjakovini pri Zagrebu, kjer je vzgojil prve generacijo hrvaških vrtnarskih mojstrov. Znane so tudi njegove urbanistično-hortikulturne ureditve na Brionih, v Beogradu, Skopju in Ohridu.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov