Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Matija Slavič ( 1877 – 1958) borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze, mednarodna slikarska šola, »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«, otoplitev političnih odnosov z Avstrijo

Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.

Pred 130. leti je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote - najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno - kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov. Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.

27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada LRS spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.

Vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije in Republike Avstrije sta se na današnji dan pred 70. leti sporazumeli o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov. Dotedanje politične urade v Beogradu in na Dunaju sta dvignili na stopnjo poslaništev. Tako je prišlo do ponovne vzpostavitve diplomatskih stikov, ki so bili med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo prekinjeni ob anschlussu, kot imenujemo aneksijo – priključitev Avstrije tretjemu rajhu leta 1938. Kmalu po začetku diplomatskega sodelovanja je prišlo tudi do podpisa več bilateralnih sporazumov zaradi česar se je povečalo število jugoslovanskih gospodarskih in političnih uradov na Dunaju. Desetletje pozneje, leta 1961, je republika Avstrija odprla svoj generalni konzulat v Ljubljani. Po osamosvojitvi Slovenije se je leta 1992 konzulat preoblikoval v veleposlaništvo. Leta 2005 je bila veleposlaniška dolžnost Republike Avstrije v Ljubljani zaupana našemu koroškemu rojaku, poklicnemu diplomatu dr. Valentinu Zdravku Inzku, ki je tedaj takole pojasnil sožitje lastne slovenske zavesti in avstrijske diplomatske službe Posnetek* Dr. Valentin Zdravko Inzko je veleposlaniške dolžnosti v Ljubljani opravljal do leta 2009.