Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič ( 1877 – 1958) borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze, mednarodna slikarska šola, »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«, otoplitev političnih odnosov z Avstrijo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Pred 130. leti je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote - najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno - kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov. Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada LRS spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
Vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije in Republike Avstrije sta se na današnji dan pred 70. leti sporazumeli o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov. Dotedanje politične urade v Beogradu in na Dunaju sta dvignili na stopnjo poslaništev. Tako je prišlo do ponovne vzpostavitve diplomatskih stikov, ki so bili med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo prekinjeni ob anschlussu, kot imenujemo aneksijo – priključitev Avstrije tretjemu rajhu leta 1938. Kmalu po začetku diplomatskega sodelovanja je prišlo tudi do podpisa več bilateralnih sporazumov zaradi česar se je povečalo število jugoslovanskih gospodarskih in političnih uradov na Dunaju. Desetletje pozneje, leta 1961, je republika Avstrija odprla svoj generalni konzulat v Ljubljani. Po osamosvojitvi Slovenije se je leta 1992 konzulat preoblikoval v veleposlaništvo. Leta 2005 je bila veleposlaniška dolžnost Republike Avstrije v Ljubljani zaupana našemu koroškemu rojaku, poklicnemu diplomatu dr. Valentinu Zdravku Inzku, ki je tedaj takole pojasnil sožitje lastne slovenske zavesti in avstrijske diplomatske službe Posnetek* Dr. Valentin Zdravko Inzko je veleposlaniške dolžnosti v Ljubljani opravljal do leta 2009.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič ( 1877 – 1958) borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze, mednarodna slikarska šola, »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«, otoplitev političnih odnosov z Avstrijo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Pred 130. leti je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote - najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno - kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov. Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada LRS spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
Vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije in Republike Avstrije sta se na današnji dan pred 70. leti sporazumeli o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov. Dotedanje politične urade v Beogradu in na Dunaju sta dvignili na stopnjo poslaništev. Tako je prišlo do ponovne vzpostavitve diplomatskih stikov, ki so bili med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo prekinjeni ob anschlussu, kot imenujemo aneksijo – priključitev Avstrije tretjemu rajhu leta 1938. Kmalu po začetku diplomatskega sodelovanja je prišlo tudi do podpisa več bilateralnih sporazumov zaradi česar se je povečalo število jugoslovanskih gospodarskih in političnih uradov na Dunaju. Desetletje pozneje, leta 1961, je republika Avstrija odprla svoj generalni konzulat v Ljubljani. Po osamosvojitvi Slovenije se je leta 1992 konzulat preoblikoval v veleposlaništvo. Leta 2005 je bila veleposlaniška dolžnost Republike Avstrije v Ljubljani zaupana našemu koroškemu rojaku, poklicnemu diplomatu dr. Valentinu Zdravku Inzku, ki je tedaj takole pojasnil sožitje lastne slovenske zavesti in avstrijske diplomatske službe Posnetek* Dr. Valentin Zdravko Inzko je veleposlaniške dolžnosti v Ljubljani opravljal do leta 2009.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov