Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Krempl (1790-1844) in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, slovanska čitalnica v Trstu, cesarjev brat po potresu prizadetim v Brežicah nameni 15 tisoč kron, srečanja z indijsko kulturo

Leta 1790 se je na Políčkem Vrhu pri Gornji Radgoni rodil duhovnik in narodni buditelj Anton Krempl. Njegov študij v Gradcu je potekal prav v času, ko so na tamkajšnjem liceju poskusno za tri leta ustanovili stolico slovenskega jezika. Prvi profesor na stolici Janez Nepomuk Primic je zbiral okoli sebe slovenske bogoslovce in jih na predavanjih navduševal za slovenski jezik. Temu krogu se je pridružil tudi Krempl, ki je še zlasti kazal veliko vnemo za učenje materinščine, sestavljanje slovenskih pridig in zbiranje gradiva iz knjižnic. V času, ko je živel na Ptuju, je prišel v stik z lokalnim zgodovinarjem, kuratom Simonom Povodnom, ki je zbral zajetno količino gradiva o domači politični, cerkveni in kulturni zgodovini od rimske dobe do začetkov 19. stoletja. Njegove podatke je Krempl pozneje uporabil tudi v svojem osrednjem delu Dogodivšine štajerske zemle, ki je leta 1845 izšlo v Gradcu in velja za prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, zaradi prezgodnje Kremplove smrti pa je ostalo njegova edina zgodovinska študija.

Pred 160 leti je bila v Trstu ustanovljena Slovanska čitalnica. Na ustanovnem občnem zboru so bili ob Slovencih navzoči Hrvati, Srbi, Črnogorci, Čehi, Poljaki in Slovaki. Čitalnica je postala središče družbenega, družabnega in kulturnega življenja tedanjih meščanov slovanskega rodu v mestu. Leta 1904 se je čitalnica preselila v prvo nadstropje Narodnega doma v Trstu. Iz poročila ob 50-letnici njenega delovanja izvemo, da je bila čitalnica, ki je štela 220 članov, naročena na 110 časopisov in revij - 22 slovenskih, 36 čeških, 17 hrvaških, 5 srbskih, 5 italijanskih, 2 francoska, 22 nemških in 1 angleški. Po prvi svetovni vojni je obujeno delovanje čitalnice prekinil fašistični požig Narodnega doma, v katerem je zgorelo tudi celotno njeno gradivo. Še to. Kmalu za tržaško čitalnico sta nastali tudi ljubljanska in mariborska, v slabem desetletju jih je bilo na slovenskem že 60. Čitalnice in bralna društva so bili prvi znanilci prebujene narodne zavesti pri Slovencih po odpravi Bachovega absolutizma.

Brežice je 29. januarja 1917 ob 9. uri in 22 minut stresel eden najmočnejših potresov na območju Slovenije v 20. stoletju. Čutili so ga na ozemlju celotne današnje države. Njegovo žarišče je bilo v globini 13 kilometrov, magnituda pa je znašala 5,7 oziroma osma stopnja po evropski makrosezmični lestvici. Potres je terjal dve smrtni žrtvi, več ljudi je bilo ranjenih, poleg zasebnih hiš pa so bile precej poškodovane nekatere javne zgradbe. Skupna škoda je samo v Brežicah presegla milijon takratnih kron. Tla se po potresu še nekaj časa niso umirila, v štirih mesecih pa se je zvrstilo več kot 240 popotresnih sunkov. Na pomoč je priskočila vojska, bivanje na prostem pa sta ovirala mraz in debela snežna odeja, zato se je veliko ljudi nastanilo pri znancih in sorodnikih, več kot 200 pa v železniških vagonih, ki jih je dala na voljo južna železnica. Zaradi posledic potresa je 2. februarja 1917 Brežice, Krško vas in Čatež obiskal cesarjev brat, nadvojvoda Maks, in prizadetim izročil 15.000 kron pomoči.

Pisateljica in prevajalka Nada Kraigher se je rodila leta 1911 v Trstu. Sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju in bila nato do leta 1946 članica jugoslovanske vojne misije v Združenih državah Amerike. V petdesetih letih je končala ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani, nato pa je bila upravnica Jugoslovanske avtorske agencije za Slovenijo. Objavljati je začela leta 1955. Pisala je predvsem romane z avtobiografskimi značilnostmi: o vojnem času, sodobni ženski in družinski problematiki, v romanu “Yaja veva” pa je opisala stik zahodnjakinje z indijsko kulturo; dalj časa je namreč živela na Šrilanki in v Indiji. Napisala je tudi več del za mladino ter prevajala iz ruskega in italijanskega jezika.