Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz, vsestranski glasbeni ustvarjalec, članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, Turistovski klub »Skala«
Glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil leta 1908 v Ljubljani.
Zdravnica mikrobiologinja Jelka Vesenják - Hirjan je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do leta 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem. Pomembno je tudi njeno raziskovanje arboviroz v sredozemskem okolju. Med drugim je bila članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije in je kot njena izvedenka več let delovala v Mjanmaru, Egiptu in na Šrilanki. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenják - Hirjan se je rodila leta 1913 v Ljubljani.
Za prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma štejemo vzpon »štirih srčnih mož« iz Bohinja na Triglav leta 1778. Načrtneje so začeli razvijati alpinizem nekateri posamezniki v 19. stoletju. To so bili predvsem Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Med njimi je bil tudi trentarski divji lovec Ivan Berginc, ki je konec devetnajstega stoletja prvič preplezal triglavsko Severno steno. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”. Njegovi člani so bili tudi geograf Pavel Kunaver ter fotografa Badjura in Brinšek. Leta 1911 so alpinisti prvič preplezali Severno steno po slovenski smeri. Alpinistični navdušenci in nasprotniki množičnega obiskovanja gora so na današnji dan pred sto leti ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike tedaj prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Posnetek. Pravi zgodovinar dr. Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva v Celju. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz. Na Dolenjskem, v okolici Šentjanža, so namerili – 30°C. Reka Krka je zamrznila, prav tako Mura pri Radencih, v katerih so namerili minus 28 stopinj. Pri Zagorju so kar 8 dni lahko z vozovi vozili po zaledeneli Savi, saj je bil brod ujet v ledu. Savinja pri Celju je popolnoma zamrznila, debelina ledu je presegala 10 centimetrov. Hud mraz je povzročil tudi težave v železniškem prometu. Nizke temperature so delale težave parnim lokomotivam in pri razvrščanju vlakov, zato so posamezni, predvsem tovorni vlaki prispeli na ljubljansko železniško postajo tudi z 10- in večurno zamudo.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz, vsestranski glasbeni ustvarjalec, članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, Turistovski klub »Skala«
Glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil leta 1908 v Ljubljani.
Zdravnica mikrobiologinja Jelka Vesenják - Hirjan je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do leta 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem. Pomembno je tudi njeno raziskovanje arboviroz v sredozemskem okolju. Med drugim je bila članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije in je kot njena izvedenka več let delovala v Mjanmaru, Egiptu in na Šrilanki. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenják - Hirjan se je rodila leta 1913 v Ljubljani.
Za prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma štejemo vzpon »štirih srčnih mož« iz Bohinja na Triglav leta 1778. Načrtneje so začeli razvijati alpinizem nekateri posamezniki v 19. stoletju. To so bili predvsem Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Med njimi je bil tudi trentarski divji lovec Ivan Berginc, ki je konec devetnajstega stoletja prvič preplezal triglavsko Severno steno. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”. Njegovi člani so bili tudi geograf Pavel Kunaver ter fotografa Badjura in Brinšek. Leta 1911 so alpinisti prvič preplezali Severno steno po slovenski smeri. Alpinistični navdušenci in nasprotniki množičnega obiskovanja gora so na današnji dan pred sto leti ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike tedaj prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Posnetek. Pravi zgodovinar dr. Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva v Celju. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz. Na Dolenjskem, v okolici Šentjanža, so namerili – 30°C. Reka Krka je zamrznila, prav tako Mura pri Radencih, v katerih so namerili minus 28 stopinj. Pri Zagorju so kar 8 dni lahko z vozovi vozili po zaledeneli Savi, saj je bil brod ujet v ledu. Savinja pri Celju je popolnoma zamrznila, debelina ledu je presegala 10 centimetrov. Hud mraz je povzročil tudi težave v železniškem prometu. Nizke temperature so delale težave parnim lokomotivam in pri razvrščanju vlakov, zato so posamezni, predvsem tovorni vlaki prispeli na ljubljansko železniško postajo tudi z 10- in večurno zamudo.
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov