Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Berta Bojetu Boeta (1946-1997) prva dobitnica kresnika, »Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!«, naša najstarejša revija, ki še vedno izhaja, zapisan figuraliki, tihožitjem in portretom
Danes je naš kulturni praznik, v spomin na leta 1849 umrlega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna imenovan tudi Prešernov dan. 8. februar je za kulturni praznik 1. februarja leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leto pozneje – pred 75-imi leti – je bil slavnostni govornik na Prešernovi proslavi pesnik Oton Župančič. Posnetek. Tudi samostojna slovenska država je praznik ohranila in ga pred 30-imi leti razglasila za dela prost dan. Prešerna se spomnimo vsaj še na »ta veseli dan kulture« – 3. decembra, ko se je (leta 1800) rodil v Vrbi na Gorenjskem. Komaj osemleten je moral zapustiti rojstno vas. Preselil se je k stricu Jožetu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem. Ta ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici. Prešeren je bil priden in nadarjen, zato je zlahka izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi učenci, vpisan tudi v zlato knjigo. Kot pesnik se je prvič pojavil v javnosti razmeroma pozno, šele leta 1827, ko je v Ilirskem listu objavil pesem Dekletom. V njej je ošvrknil prevzetno Zaliko, hčer iz Dolenčeve krčme, v katero sta zahajala s prijateljem Andrejem Smoletom.
Prešeren je na Čopov nasvet začel uvajati romanske pesniške forme, pisati v tercinah in stancah. Zložil je prve sonete in s tem odprl slovenski poeziji nove prostore. V ljubezni nedostopna Julija Primic je postala ena glavnih muz njegove poezije. V svojem zadnjem pesniškem obdobju je napisal dela, kot so Judovsko dekle, Orglar, Od železne ceste, V spomin Matiji Čopu in Neiztrohnjeno srce, ki je nekakšen pesnikov labodji spev. Veliko energije je namenjal izdaji svojih Poezij. Tistega dne, ko so na Dunaju dovolili, da se natisnejo, torej 22. julija 1846, so Prešernu odobrili advokatsko mesto v Kranju. Tam je nekaj več kot dve leti pozneje umrl.
V uvodu prve številke mesečne revije Planinski vestnik, najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja, piše: "Da Slovensko planinsko društvo doseže svoj namen, sklenil je odbor Društva od leta 1895 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« Prvi članki so bili predvsem opisi doživetij in poti po gorah ter širjenje ljubezni do gora in slovenske dežele, v novejšem času pa ima Planinski vestnik zelo pomembno vlogo tudi pri gibanju za varovanje narave. V vseh obdobjih je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, izraz splošnih razmer in doživljanja gora. Planinski vestnik je tudi najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva tako rekoč ni ostalo dokumentarnega gradiva. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici v Ljubljani, je z njimi zgorel tudi več kot 60 let star arhiv.
Slikar in ilustrator Janez Vidic je del 2. svetovne vojne je preživel v taboriščih in takrat se je tudi prvič resneje lotil ilustriranja. V tistem obdobju je z osmimi celostranskimi ilustracijami opremil partizansko izdajo Prešernove Zdravljice. Po vojni se je zaposlil kot vzorčni slikar v tekstilni tovarni Svila v Mariboru. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, izpopolnjeval pa se je pri Slavku Pengovu. Po nekajletnem pedagoškem delu, ko je bil med drugim tudi učitelj risanja v Slovenski Bistrici, je postal tehnični urednik pri mariborski založbi Obzorja in likovni opremljevalec njenih knjig. V tem času se je začel tudi temeljito ukvarjati s slikanjem štajerske pokrajine in ljudi. Ti motivi so mu bili še posebno ljubi, v kraju Dragotinci v Slovenskih goricah si je v domačiji, kriti s slamo, uredil letni atelje in v njem preživel veliko ustvarjalnega časa. Slikar in ilustrator Janez Vidic se je rodil leta 1923 v Ljubljani.
Pesnica, pisateljica in gledališka igralka Berta Bojetu je bila ena izmed nosilnih igralk Lutkovnega gledališča Ljubljana ter soustanoviteljica Koreodrame, avantgardnega gledališča, ki je močno zaznamovalo takratno gledališko sceno. Prav z njim je leta 1987 na Borštnikovem srečanju dobila posebno diplomo za igro, leto pozneje pa je izšla še njena druga pesniška zbirka Besede iz hiše Karlstein. V tej zbirki je mistika njene pisane govorice še izrazitejša, njene metafore ptičev, sester, kamna in krša pa so že nakazale njen v prozo usmerjeni svet. Njen prvi roman Filio ni doma je izšel leta 1990, leta 1995 pa še drugi, Ptičja hiša. Prvi je bil ena najbolj izposojanih knjig v knjižnicah, za drugega, ki ga je po večini napisala v obdobju bivanja v Jeruzalemu, pa je leta 1996 kot prva ženska dobila nagrado kresnik. Njena postmoderna in močno poetična govorica in slog sta bila že predmet številnih študij, med drugim na univerzi na Dunaju in univerzi Columbia v New Yorku. Berta Bojetu se je rodila na današnji dan pred 75-imi leti v Mariboru.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Berta Bojetu Boeta (1946-1997) prva dobitnica kresnika, »Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!«, naša najstarejša revija, ki še vedno izhaja, zapisan figuraliki, tihožitjem in portretom
Danes je naš kulturni praznik, v spomin na leta 1849 umrlega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna imenovan tudi Prešernov dan. 8. februar je za kulturni praznik 1. februarja leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leto pozneje – pred 75-imi leti – je bil slavnostni govornik na Prešernovi proslavi pesnik Oton Župančič. Posnetek. Tudi samostojna slovenska država je praznik ohranila in ga pred 30-imi leti razglasila za dela prost dan. Prešerna se spomnimo vsaj še na »ta veseli dan kulture« – 3. decembra, ko se je (leta 1800) rodil v Vrbi na Gorenjskem. Komaj osemleten je moral zapustiti rojstno vas. Preselil se je k stricu Jožetu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem. Ta ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici. Prešeren je bil priden in nadarjen, zato je zlahka izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi učenci, vpisan tudi v zlato knjigo. Kot pesnik se je prvič pojavil v javnosti razmeroma pozno, šele leta 1827, ko je v Ilirskem listu objavil pesem Dekletom. V njej je ošvrknil prevzetno Zaliko, hčer iz Dolenčeve krčme, v katero sta zahajala s prijateljem Andrejem Smoletom.
Prešeren je na Čopov nasvet začel uvajati romanske pesniške forme, pisati v tercinah in stancah. Zložil je prve sonete in s tem odprl slovenski poeziji nove prostore. V ljubezni nedostopna Julija Primic je postala ena glavnih muz njegove poezije. V svojem zadnjem pesniškem obdobju je napisal dela, kot so Judovsko dekle, Orglar, Od železne ceste, V spomin Matiji Čopu in Neiztrohnjeno srce, ki je nekakšen pesnikov labodji spev. Veliko energije je namenjal izdaji svojih Poezij. Tistega dne, ko so na Dunaju dovolili, da se natisnejo, torej 22. julija 1846, so Prešernu odobrili advokatsko mesto v Kranju. Tam je nekaj več kot dve leti pozneje umrl.
V uvodu prve številke mesečne revije Planinski vestnik, najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja, piše: "Da Slovensko planinsko društvo doseže svoj namen, sklenil je odbor Društva od leta 1895 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« Prvi članki so bili predvsem opisi doživetij in poti po gorah ter širjenje ljubezni do gora in slovenske dežele, v novejšem času pa ima Planinski vestnik zelo pomembno vlogo tudi pri gibanju za varovanje narave. V vseh obdobjih je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, izraz splošnih razmer in doživljanja gora. Planinski vestnik je tudi najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva tako rekoč ni ostalo dokumentarnega gradiva. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici v Ljubljani, je z njimi zgorel tudi več kot 60 let star arhiv.
Slikar in ilustrator Janez Vidic je del 2. svetovne vojne je preživel v taboriščih in takrat se je tudi prvič resneje lotil ilustriranja. V tistem obdobju je z osmimi celostranskimi ilustracijami opremil partizansko izdajo Prešernove Zdravljice. Po vojni se je zaposlil kot vzorčni slikar v tekstilni tovarni Svila v Mariboru. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, izpopolnjeval pa se je pri Slavku Pengovu. Po nekajletnem pedagoškem delu, ko je bil med drugim tudi učitelj risanja v Slovenski Bistrici, je postal tehnični urednik pri mariborski založbi Obzorja in likovni opremljevalec njenih knjig. V tem času se je začel tudi temeljito ukvarjati s slikanjem štajerske pokrajine in ljudi. Ti motivi so mu bili še posebno ljubi, v kraju Dragotinci v Slovenskih goricah si je v domačiji, kriti s slamo, uredil letni atelje in v njem preživel veliko ustvarjalnega časa. Slikar in ilustrator Janez Vidic se je rodil leta 1923 v Ljubljani.
Pesnica, pisateljica in gledališka igralka Berta Bojetu je bila ena izmed nosilnih igralk Lutkovnega gledališča Ljubljana ter soustanoviteljica Koreodrame, avantgardnega gledališča, ki je močno zaznamovalo takratno gledališko sceno. Prav z njim je leta 1987 na Borštnikovem srečanju dobila posebno diplomo za igro, leto pozneje pa je izšla še njena druga pesniška zbirka Besede iz hiše Karlstein. V tej zbirki je mistika njene pisane govorice še izrazitejša, njene metafore ptičev, sester, kamna in krša pa so že nakazale njen v prozo usmerjeni svet. Njen prvi roman Filio ni doma je izšel leta 1990, leta 1995 pa še drugi, Ptičja hiša. Prvi je bil ena najbolj izposojanih knjig v knjižnicah, za drugega, ki ga je po večini napisala v obdobju bivanja v Jeruzalemu, pa je leta 1996 kot prva ženska dobila nagrado kresnik. Njena postmoderna in močno poetična govorica in slog sta bila že predmet številnih študij, med drugim na univerzi na Dunaju in univerzi Columbia v New Yorku. Berta Bojetu se je rodila na današnji dan pred 75-imi leti v Mariboru.
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov