Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Berta Bojetu Boeta (1946-1997) prva dobitnica kresnika, »Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!«, naša najstarejša revija, ki še vedno izhaja, zapisan figuraliki, tihožitjem in portretom
Danes je naš kulturni praznik, v spomin na leta 1849 umrlega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna imenovan tudi Prešernov dan. 8. februar je za kulturni praznik 1. februarja leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leto pozneje – pred 75-imi leti – je bil slavnostni govornik na Prešernovi proslavi pesnik Oton Župančič. Posnetek. Tudi samostojna slovenska država je praznik ohranila in ga pred 30-imi leti razglasila za dela prost dan. Prešerna se spomnimo vsaj še na »ta veseli dan kulture« – 3. decembra, ko se je (leta 1800) rodil v Vrbi na Gorenjskem. Komaj osemleten je moral zapustiti rojstno vas. Preselil se je k stricu Jožetu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem. Ta ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici. Prešeren je bil priden in nadarjen, zato je zlahka izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi učenci, vpisan tudi v zlato knjigo. Kot pesnik se je prvič pojavil v javnosti razmeroma pozno, šele leta 1827, ko je v Ilirskem listu objavil pesem Dekletom. V njej je ošvrknil prevzetno Zaliko, hčer iz Dolenčeve krčme, v katero sta zahajala s prijateljem Andrejem Smoletom.
Prešeren je na Čopov nasvet začel uvajati romanske pesniške forme, pisati v tercinah in stancah. Zložil je prve sonete in s tem odprl slovenski poeziji nove prostore. V ljubezni nedostopna Julija Primic je postala ena glavnih muz njegove poezije. V svojem zadnjem pesniškem obdobju je napisal dela, kot so Judovsko dekle, Orglar, Od železne ceste, V spomin Matiji Čopu in Neiztrohnjeno srce, ki je nekakšen pesnikov labodji spev. Veliko energije je namenjal izdaji svojih Poezij. Tistega dne, ko so na Dunaju dovolili, da se natisnejo, torej 22. julija 1846, so Prešernu odobrili advokatsko mesto v Kranju. Tam je nekaj več kot dve leti pozneje umrl.
V uvodu prve številke mesečne revije Planinski vestnik, najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja, piše: "Da Slovensko planinsko društvo doseže svoj namen, sklenil je odbor Društva od leta 1895 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« Prvi članki so bili predvsem opisi doživetij in poti po gorah ter širjenje ljubezni do gora in slovenske dežele, v novejšem času pa ima Planinski vestnik zelo pomembno vlogo tudi pri gibanju za varovanje narave. V vseh obdobjih je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, izraz splošnih razmer in doživljanja gora. Planinski vestnik je tudi najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva tako rekoč ni ostalo dokumentarnega gradiva. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici v Ljubljani, je z njimi zgorel tudi več kot 60 let star arhiv.
Slikar in ilustrator Janez Vidic je del 2. svetovne vojne je preživel v taboriščih in takrat se je tudi prvič resneje lotil ilustriranja. V tistem obdobju je z osmimi celostranskimi ilustracijami opremil partizansko izdajo Prešernove Zdravljice. Po vojni se je zaposlil kot vzorčni slikar v tekstilni tovarni Svila v Mariboru. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, izpopolnjeval pa se je pri Slavku Pengovu. Po nekajletnem pedagoškem delu, ko je bil med drugim tudi učitelj risanja v Slovenski Bistrici, je postal tehnični urednik pri mariborski založbi Obzorja in likovni opremljevalec njenih knjig. V tem času se je začel tudi temeljito ukvarjati s slikanjem štajerske pokrajine in ljudi. Ti motivi so mu bili še posebno ljubi, v kraju Dragotinci v Slovenskih goricah si je v domačiji, kriti s slamo, uredil letni atelje in v njem preživel veliko ustvarjalnega časa. Slikar in ilustrator Janez Vidic se je rodil leta 1923 v Ljubljani.
Pesnica, pisateljica in gledališka igralka Berta Bojetu je bila ena izmed nosilnih igralk Lutkovnega gledališča Ljubljana ter soustanoviteljica Koreodrame, avantgardnega gledališča, ki je močno zaznamovalo takratno gledališko sceno. Prav z njim je leta 1987 na Borštnikovem srečanju dobila posebno diplomo za igro, leto pozneje pa je izšla še njena druga pesniška zbirka Besede iz hiše Karlstein. V tej zbirki je mistika njene pisane govorice še izrazitejša, njene metafore ptičev, sester, kamna in krša pa so že nakazale njen v prozo usmerjeni svet. Njen prvi roman Filio ni doma je izšel leta 1990, leta 1995 pa še drugi, Ptičja hiša. Prvi je bil ena najbolj izposojanih knjig v knjižnicah, za drugega, ki ga je po večini napisala v obdobju bivanja v Jeruzalemu, pa je leta 1996 kot prva ženska dobila nagrado kresnik. Njena postmoderna in močno poetična govorica in slog sta bila že predmet številnih študij, med drugim na univerzi na Dunaju in univerzi Columbia v New Yorku. Berta Bojetu se je rodila na današnji dan pred 75-imi leti v Mariboru.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Berta Bojetu Boeta (1946-1997) prva dobitnica kresnika, »Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!«, naša najstarejša revija, ki še vedno izhaja, zapisan figuraliki, tihožitjem in portretom
Danes je naš kulturni praznik, v spomin na leta 1849 umrlega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna imenovan tudi Prešernov dan. 8. februar je za kulturni praznik 1. februarja leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leto pozneje – pred 75-imi leti – je bil slavnostni govornik na Prešernovi proslavi pesnik Oton Župančič. Posnetek. Tudi samostojna slovenska država je praznik ohranila in ga pred 30-imi leti razglasila za dela prost dan. Prešerna se spomnimo vsaj še na »ta veseli dan kulture« – 3. decembra, ko se je (leta 1800) rodil v Vrbi na Gorenjskem. Komaj osemleten je moral zapustiti rojstno vas. Preselil se je k stricu Jožetu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem. Ta ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici. Prešeren je bil priden in nadarjen, zato je zlahka izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi učenci, vpisan tudi v zlato knjigo. Kot pesnik se je prvič pojavil v javnosti razmeroma pozno, šele leta 1827, ko je v Ilirskem listu objavil pesem Dekletom. V njej je ošvrknil prevzetno Zaliko, hčer iz Dolenčeve krčme, v katero sta zahajala s prijateljem Andrejem Smoletom.
Prešeren je na Čopov nasvet začel uvajati romanske pesniške forme, pisati v tercinah in stancah. Zložil je prve sonete in s tem odprl slovenski poeziji nove prostore. V ljubezni nedostopna Julija Primic je postala ena glavnih muz njegove poezije. V svojem zadnjem pesniškem obdobju je napisal dela, kot so Judovsko dekle, Orglar, Od železne ceste, V spomin Matiji Čopu in Neiztrohnjeno srce, ki je nekakšen pesnikov labodji spev. Veliko energije je namenjal izdaji svojih Poezij. Tistega dne, ko so na Dunaju dovolili, da se natisnejo, torej 22. julija 1846, so Prešernu odobrili advokatsko mesto v Kranju. Tam je nekaj več kot dve leti pozneje umrl.
V uvodu prve številke mesečne revije Planinski vestnik, najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja, piše: "Da Slovensko planinsko društvo doseže svoj namen, sklenil je odbor Društva od leta 1895 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« Prvi članki so bili predvsem opisi doživetij in poti po gorah ter širjenje ljubezni do gora in slovenske dežele, v novejšem času pa ima Planinski vestnik zelo pomembno vlogo tudi pri gibanju za varovanje narave. V vseh obdobjih je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, izraz splošnih razmer in doživljanja gora. Planinski vestnik je tudi najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva tako rekoč ni ostalo dokumentarnega gradiva. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici v Ljubljani, je z njimi zgorel tudi več kot 60 let star arhiv.
Slikar in ilustrator Janez Vidic je del 2. svetovne vojne je preživel v taboriščih in takrat se je tudi prvič resneje lotil ilustriranja. V tistem obdobju je z osmimi celostranskimi ilustracijami opremil partizansko izdajo Prešernove Zdravljice. Po vojni se je zaposlil kot vzorčni slikar v tekstilni tovarni Svila v Mariboru. Leta 1950 je diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, izpopolnjeval pa se je pri Slavku Pengovu. Po nekajletnem pedagoškem delu, ko je bil med drugim tudi učitelj risanja v Slovenski Bistrici, je postal tehnični urednik pri mariborski založbi Obzorja in likovni opremljevalec njenih knjig. V tem času se je začel tudi temeljito ukvarjati s slikanjem štajerske pokrajine in ljudi. Ti motivi so mu bili še posebno ljubi, v kraju Dragotinci v Slovenskih goricah si je v domačiji, kriti s slamo, uredil letni atelje in v njem preživel veliko ustvarjalnega časa. Slikar in ilustrator Janez Vidic se je rodil leta 1923 v Ljubljani.
Pesnica, pisateljica in gledališka igralka Berta Bojetu je bila ena izmed nosilnih igralk Lutkovnega gledališča Ljubljana ter soustanoviteljica Koreodrame, avantgardnega gledališča, ki je močno zaznamovalo takratno gledališko sceno. Prav z njim je leta 1987 na Borštnikovem srečanju dobila posebno diplomo za igro, leto pozneje pa je izšla še njena druga pesniška zbirka Besede iz hiše Karlstein. V tej zbirki je mistika njene pisane govorice še izrazitejša, njene metafore ptičev, sester, kamna in krša pa so že nakazale njen v prozo usmerjeni svet. Njen prvi roman Filio ni doma je izšel leta 1990, leta 1995 pa še drugi, Ptičja hiša. Prvi je bil ena najbolj izposojanih knjig v knjižnicah, za drugega, ki ga je po večini napisala v obdobju bivanja v Jeruzalemu, pa je leta 1996 kot prva ženska dobila nagrado kresnik. Njena postmoderna in močno poetična govorica in slog sta bila že predmet številnih študij, med drugim na univerzi na Dunaju in univerzi Columbia v New Yorku. Berta Bojetu se je rodila na današnji dan pred 75-imi leti v Mariboru.
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov