Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zgolj dvajsetinska dajatev od krompirja, kdo je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, obveščevalec iz Bele krajine, prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo
Zgodovinar Josip Čižman je po diplomi iz filozofije v Ljubljani in pozneje še iz prava na Dunaju kot redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi obravnaval predvsem zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Na dunajski univerzi je celo doktoriral iz filozofije. Pozneje je bil učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in je najbrž vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Zaradi takšnih nazorov se je v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja znašel v vrtincu ostre gonje konservativnega tiska. Zgodovinar Josip Čižman je v začetku poklicne poti učil na gimnazijah v Trstu in dunajskem Theresianumu, po imenovanju za častnega doktorja prava pa se je na dunajski univerzi ukvarjal s cerkvenim pravom in o njem napisal več del. Rodil se je leta 1820 v Ljubljani.
Krompir se je kot pomembna poljščina v prvi polovici 19. stoletja na našem ozemlju le počasi uveljavljal. Zaradi spodbude pridelave so zato v stari Avstriji sprejeli zakon o dvajsetinskih dajatvah od njegovega pridelka. Dajatve naj bi se pobirale le na ozemljih, ki so bila podvržena desetini, prepolovljena pa je bila dajatev zato, ker je bilo s krompirjem več dela kot z žitom in so se oblasti bale, da bo obdavčitev zmanjšala pridelovanje tega – kot so rekli - kruha ubogih. Avstrijske oblasti so se trudile za uveljavitev krompirja v naših krajih in v začetku 19. stoletja je ta poljščina že postala del stalnega jedilnika. Njegovo dokončno zmago je prinesla lakota v letih 1816 in 1817, ko se je najbolj uveljavil na Dolenjskem. Zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja so v podonavski monarhiji sprejeli leta 1833.
Josip ali Jože Kopinič velja za enega najbolj skrivnostnih agentov bližnje preteklosti. Rodil se je pred 110. leti v Radatovičih v Beli krajini, obiskoval trgovsko šolo v Karlovcu in nato podčastniško šolo za podmorničarje v Kumborju v Črni gori. Bil je mornar na podmornici Nebojša in organizator celice Komunistične partije Jugoslavije v mornarici. Po razkritju je s pomočjo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca pobegnil v Moskvo, kjer je diplomiral na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda. Ko se je Sovjetska zveza ob izbruhu državljanske vojne v Španiji odločila republikancem poslati strokovno pomoč, je bil med prvimi petimi strokovnjaki tudi Kopinič. V Španiji je deloval pod izmišljenim imenom Valdes. Kasneje ga je španska vlada imenovala za vojaškega atašeja v Franciji. Po vrnitvi v Moskvo je nadaljeval delo v Kominterni, kjer so mu najprej namenili poveljstvo sovjetske flote podmornic v Baltskem morju, nato pa so ga leta 1939 kot obveščevalca poslali v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Edvard Kardelj preprečil njegovo imenovanje za veleposlanika v ZDA, Kopinič je nadaljeval obveščevalno delo za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Istanbulu in Ankari. Tri mesece pred resolucijo informbiroja je Titu posredoval vseh 17 točk Stalinovih obtožb. Čeprav Tito temu obvestilu ni verjel, se je na resolucijo pravočasno pripravil. Po vrnitvi v domovino je postal najprej direktor ladjedelnice Uljanik v Pulju in nato ljubljanskega Litostroja.
V 57. številki mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je šestnajst avtorjev razmišljalo o krizi družbe ter politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je na njihove prispevke odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da je treba revijo prepovedati. Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo centralnega komiteja slovenskih komunistov. Doktor Jože Pučnik, eden od avtorjev prispevkov je zapletenost tedanjih razmer takole ocenil: Posnetek. Ko je republiški javni tožilec zavrnil pregon piscev, je zvezni javni tožilec sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter o samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah. 57. številka mesečnika Nova revija je izšla leta 1987.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zgolj dvajsetinska dajatev od krompirja, kdo je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, obveščevalec iz Bele krajine, prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo
Zgodovinar Josip Čižman je po diplomi iz filozofije v Ljubljani in pozneje še iz prava na Dunaju kot redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi obravnaval predvsem zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Na dunajski univerzi je celo doktoriral iz filozofije. Pozneje je bil učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in je najbrž vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Zaradi takšnih nazorov se je v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja znašel v vrtincu ostre gonje konservativnega tiska. Zgodovinar Josip Čižman je v začetku poklicne poti učil na gimnazijah v Trstu in dunajskem Theresianumu, po imenovanju za častnega doktorja prava pa se je na dunajski univerzi ukvarjal s cerkvenim pravom in o njem napisal več del. Rodil se je leta 1820 v Ljubljani.
Krompir se je kot pomembna poljščina v prvi polovici 19. stoletja na našem ozemlju le počasi uveljavljal. Zaradi spodbude pridelave so zato v stari Avstriji sprejeli zakon o dvajsetinskih dajatvah od njegovega pridelka. Dajatve naj bi se pobirale le na ozemljih, ki so bila podvržena desetini, prepolovljena pa je bila dajatev zato, ker je bilo s krompirjem več dela kot z žitom in so se oblasti bale, da bo obdavčitev zmanjšala pridelovanje tega – kot so rekli - kruha ubogih. Avstrijske oblasti so se trudile za uveljavitev krompirja v naših krajih in v začetku 19. stoletja je ta poljščina že postala del stalnega jedilnika. Njegovo dokončno zmago je prinesla lakota v letih 1816 in 1817, ko se je najbolj uveljavil na Dolenjskem. Zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja so v podonavski monarhiji sprejeli leta 1833.
Josip ali Jože Kopinič velja za enega najbolj skrivnostnih agentov bližnje preteklosti. Rodil se je pred 110. leti v Radatovičih v Beli krajini, obiskoval trgovsko šolo v Karlovcu in nato podčastniško šolo za podmorničarje v Kumborju v Črni gori. Bil je mornar na podmornici Nebojša in organizator celice Komunistične partije Jugoslavije v mornarici. Po razkritju je s pomočjo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca pobegnil v Moskvo, kjer je diplomiral na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda. Ko se je Sovjetska zveza ob izbruhu državljanske vojne v Španiji odločila republikancem poslati strokovno pomoč, je bil med prvimi petimi strokovnjaki tudi Kopinič. V Španiji je deloval pod izmišljenim imenom Valdes. Kasneje ga je španska vlada imenovala za vojaškega atašeja v Franciji. Po vrnitvi v Moskvo je nadaljeval delo v Kominterni, kjer so mu najprej namenili poveljstvo sovjetske flote podmornic v Baltskem morju, nato pa so ga leta 1939 kot obveščevalca poslali v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Edvard Kardelj preprečil njegovo imenovanje za veleposlanika v ZDA, Kopinič je nadaljeval obveščevalno delo za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Istanbulu in Ankari. Tri mesece pred resolucijo informbiroja je Titu posredoval vseh 17 točk Stalinovih obtožb. Čeprav Tito temu obvestilu ni verjel, se je na resolucijo pravočasno pripravil. Po vrnitvi v domovino je postal najprej direktor ladjedelnice Uljanik v Pulju in nato ljubljanskega Litostroja.
V 57. številki mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je šestnajst avtorjev razmišljalo o krizi družbe ter politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je na njihove prispevke odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da je treba revijo prepovedati. Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo centralnega komiteja slovenskih komunistov. Doktor Jože Pučnik, eden od avtorjev prispevkov je zapletenost tedanjih razmer takole ocenil: Posnetek. Ko je republiški javni tožilec zavrnil pregon piscev, je zvezni javni tožilec sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter o samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah. 57. številka mesečnika Nova revija je izšla leta 1987.
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov