Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zgolj dvajsetinska dajatev od krompirja, kdo je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, obveščevalec iz Bele krajine, prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo
Zgodovinar Josip Čižman je po diplomi iz filozofije v Ljubljani in pozneje še iz prava na Dunaju kot redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi obravnaval predvsem zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Na dunajski univerzi je celo doktoriral iz filozofije. Pozneje je bil učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in je najbrž vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Zaradi takšnih nazorov se je v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja znašel v vrtincu ostre gonje konservativnega tiska. Zgodovinar Josip Čižman je v začetku poklicne poti učil na gimnazijah v Trstu in dunajskem Theresianumu, po imenovanju za častnega doktorja prava pa se je na dunajski univerzi ukvarjal s cerkvenim pravom in o njem napisal več del. Rodil se je leta 1820 v Ljubljani.
Krompir se je kot pomembna poljščina v prvi polovici 19. stoletja na našem ozemlju le počasi uveljavljal. Zaradi spodbude pridelave so zato v stari Avstriji sprejeli zakon o dvajsetinskih dajatvah od njegovega pridelka. Dajatve naj bi se pobirale le na ozemljih, ki so bila podvržena desetini, prepolovljena pa je bila dajatev zato, ker je bilo s krompirjem več dela kot z žitom in so se oblasti bale, da bo obdavčitev zmanjšala pridelovanje tega – kot so rekli - kruha ubogih. Avstrijske oblasti so se trudile za uveljavitev krompirja v naših krajih in v začetku 19. stoletja je ta poljščina že postala del stalnega jedilnika. Njegovo dokončno zmago je prinesla lakota v letih 1816 in 1817, ko se je najbolj uveljavil na Dolenjskem. Zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja so v podonavski monarhiji sprejeli leta 1833.
Josip ali Jože Kopinič velja za enega najbolj skrivnostnih agentov bližnje preteklosti. Rodil se je pred 110. leti v Radatovičih v Beli krajini, obiskoval trgovsko šolo v Karlovcu in nato podčastniško šolo za podmorničarje v Kumborju v Črni gori. Bil je mornar na podmornici Nebojša in organizator celice Komunistične partije Jugoslavije v mornarici. Po razkritju je s pomočjo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca pobegnil v Moskvo, kjer je diplomiral na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda. Ko se je Sovjetska zveza ob izbruhu državljanske vojne v Španiji odločila republikancem poslati strokovno pomoč, je bil med prvimi petimi strokovnjaki tudi Kopinič. V Španiji je deloval pod izmišljenim imenom Valdes. Kasneje ga je španska vlada imenovala za vojaškega atašeja v Franciji. Po vrnitvi v Moskvo je nadaljeval delo v Kominterni, kjer so mu najprej namenili poveljstvo sovjetske flote podmornic v Baltskem morju, nato pa so ga leta 1939 kot obveščevalca poslali v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Edvard Kardelj preprečil njegovo imenovanje za veleposlanika v ZDA, Kopinič je nadaljeval obveščevalno delo za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Istanbulu in Ankari. Tri mesece pred resolucijo informbiroja je Titu posredoval vseh 17 točk Stalinovih obtožb. Čeprav Tito temu obvestilu ni verjel, se je na resolucijo pravočasno pripravil. Po vrnitvi v domovino je postal najprej direktor ladjedelnice Uljanik v Pulju in nato ljubljanskega Litostroja.
V 57. številki mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je šestnajst avtorjev razmišljalo o krizi družbe ter politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je na njihove prispevke odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da je treba revijo prepovedati. Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo centralnega komiteja slovenskih komunistov. Doktor Jože Pučnik, eden od avtorjev prispevkov je zapletenost tedanjih razmer takole ocenil: Posnetek. Ko je republiški javni tožilec zavrnil pregon piscev, je zvezni javni tožilec sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter o samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah. 57. številka mesečnika Nova revija je izšla leta 1987.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zgolj dvajsetinska dajatev od krompirja, kdo je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, obveščevalec iz Bele krajine, prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo
Zgodovinar Josip Čižman je po diplomi iz filozofije v Ljubljani in pozneje še iz prava na Dunaju kot redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi obravnaval predvsem zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Na dunajski univerzi je celo doktoriral iz filozofije. Pozneje je bil učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in je najbrž vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Zaradi takšnih nazorov se je v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja znašel v vrtincu ostre gonje konservativnega tiska. Zgodovinar Josip Čižman je v začetku poklicne poti učil na gimnazijah v Trstu in dunajskem Theresianumu, po imenovanju za častnega doktorja prava pa se je na dunajski univerzi ukvarjal s cerkvenim pravom in o njem napisal več del. Rodil se je leta 1820 v Ljubljani.
Krompir se je kot pomembna poljščina v prvi polovici 19. stoletja na našem ozemlju le počasi uveljavljal. Zaradi spodbude pridelave so zato v stari Avstriji sprejeli zakon o dvajsetinskih dajatvah od njegovega pridelka. Dajatve naj bi se pobirale le na ozemljih, ki so bila podvržena desetini, prepolovljena pa je bila dajatev zato, ker je bilo s krompirjem več dela kot z žitom in so se oblasti bale, da bo obdavčitev zmanjšala pridelovanje tega – kot so rekli - kruha ubogih. Avstrijske oblasti so se trudile za uveljavitev krompirja v naših krajih in v začetku 19. stoletja je ta poljščina že postala del stalnega jedilnika. Njegovo dokončno zmago je prinesla lakota v letih 1816 in 1817, ko se je najbolj uveljavil na Dolenjskem. Zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja so v podonavski monarhiji sprejeli leta 1833.
Josip ali Jože Kopinič velja za enega najbolj skrivnostnih agentov bližnje preteklosti. Rodil se je pred 110. leti v Radatovičih v Beli krajini, obiskoval trgovsko šolo v Karlovcu in nato podčastniško šolo za podmorničarje v Kumborju v Črni gori. Bil je mornar na podmornici Nebojša in organizator celice Komunistične partije Jugoslavije v mornarici. Po razkritju je s pomočjo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca pobegnil v Moskvo, kjer je diplomiral na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda. Ko se je Sovjetska zveza ob izbruhu državljanske vojne v Španiji odločila republikancem poslati strokovno pomoč, je bil med prvimi petimi strokovnjaki tudi Kopinič. V Španiji je deloval pod izmišljenim imenom Valdes. Kasneje ga je španska vlada imenovala za vojaškega atašeja v Franciji. Po vrnitvi v Moskvo je nadaljeval delo v Kominterni, kjer so mu najprej namenili poveljstvo sovjetske flote podmornic v Baltskem morju, nato pa so ga leta 1939 kot obveščevalca poslali v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Edvard Kardelj preprečil njegovo imenovanje za veleposlanika v ZDA, Kopinič je nadaljeval obveščevalno delo za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Istanbulu in Ankari. Tri mesece pred resolucijo informbiroja je Titu posredoval vseh 17 točk Stalinovih obtožb. Čeprav Tito temu obvestilu ni verjel, se je na resolucijo pravočasno pripravil. Po vrnitvi v domovino je postal najprej direktor ladjedelnice Uljanik v Pulju in nato ljubljanskega Litostroja.
V 57. številki mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je šestnajst avtorjev razmišljalo o krizi družbe ter politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je na njihove prispevke odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da je treba revijo prepovedati. Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo centralnega komiteja slovenskih komunistov. Doktor Jože Pučnik, eden od avtorjev prispevkov je zapletenost tedanjih razmer takole ocenil: Posnetek. Ko je republiški javni tožilec zavrnil pregon piscev, je zvezni javni tožilec sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter o samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah. 57. številka mesečnika Nova revija je izšla leta 1987.
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov