Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

18. februar

18.02.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Zgolj dvajsetinska dajatev od krompirja, kdo je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, obveščevalec iz Bele krajine, prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo

Zgodovinar Josip Čižman je po diplomi iz filozofije v Ljubljani in pozneje še iz prava na Dunaju kot redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi obravnaval predvsem zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Na dunajski univerzi je celo doktoriral iz filozofije. Pozneje je bil učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in je najbrž vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Zaradi takšnih nazorov se je v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja znašel v vrtincu ostre gonje konservativnega tiska. Zgodovinar Josip Čižman je v začetku poklicne poti učil na gimnazijah v Trstu in dunajskem Theresianumu, po imenovanju za častnega doktorja prava pa se je na dunajski univerzi ukvarjal s cerkvenim pravom in o njem napisal več del. Rodil se je leta 1820 v Ljubljani.

Krompir se je kot pomembna poljščina v prvi polovici 19. stoletja na našem ozemlju le počasi uveljavljal. Zaradi spodbude pridelave so zato v stari Avstriji sprejeli zakon o dvajsetinskih dajatvah od njegovega pridelka. Dajatve naj bi se pobirale le na ozemljih, ki so bila podvržena desetini, prepolovljena pa je bila dajatev zato, ker je bilo s krompirjem več dela kot z žitom in so se oblasti bale, da bo obdavčitev zmanjšala pridelovanje tega – kot so rekli - kruha ubogih. Avstrijske oblasti so se trudile za uveljavitev krompirja v naših krajih in v začetku 19. stoletja je ta poljščina že postala del stalnega jedilnika. Njegovo dokončno zmago je prinesla lakota v letih 1816 in 1817, ko se je najbolj uveljavil na Dolenjskem. Zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja so v podonavski monarhiji sprejeli leta 1833.

Josip ali Jože Kopinič velja za enega najbolj skrivnostnih agentov bližnje preteklosti. Rodil se je pred 110. leti v Radatovičih v Beli krajini, obiskoval trgovsko šolo v Karlovcu in nato podčastniško šolo za podmorničarje v Kumborju v Črni gori. Bil je mornar na podmornici Nebojša in organizator celice Komunistične partije Jugoslavije v mornarici. Po razkritju je s pomočjo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca pobegnil v Moskvo, kjer je diplomiral na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda. Ko se je Sovjetska zveza ob izbruhu državljanske vojne v Španiji odločila republikancem poslati strokovno pomoč, je bil med prvimi petimi strokovnjaki tudi Kopinič. V Španiji je deloval pod izmišljenim imenom Valdes. Kasneje ga je španska vlada imenovala za vojaškega atašeja v Franciji. Po vrnitvi v Moskvo je nadaljeval delo v Kominterni, kjer so mu najprej namenili poveljstvo sovjetske flote podmornic v Baltskem morju, nato pa so ga leta 1939 kot obveščevalca poslali v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Edvard Kardelj preprečil njegovo imenovanje za veleposlanika v ZDA, Kopinič je nadaljeval obveščevalno delo za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Istanbulu in Ankari. Tri mesece pred resolucijo informbiroja je Titu posredoval vseh 17 točk Stalinovih obtožb. Čeprav Tito temu obvestilu ni verjel, se je na resolucijo pravočasno pripravil. Po vrnitvi v domovino je postal najprej direktor ladjedelnice Uljanik v Pulju in nato ljubljanskega Litostroja.

V 57. številki mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je šestnajst avtorjev razmišljalo o krizi družbe ter politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je na njihove prispevke odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da je treba revijo prepovedati. Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo centralnega komiteja slovenskih komunistov. Doktor Jože Pučnik, eden od avtorjev prispevkov je zapletenost tedanjih razmer takole ocenil: Posnetek. Ko je republiški javni tožilec zavrnil pregon piscev, je zvezni javni tožilec sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter o samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah. 57. številka mesečnika Nova revija je izšla leta 1987.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

18. februar

18.02.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Zgolj dvajsetinska dajatev od krompirja, kdo je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, obveščevalec iz Bele krajine, prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo

Zgodovinar Josip Čižman je po diplomi iz filozofije v Ljubljani in pozneje še iz prava na Dunaju kot redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi obravnaval predvsem zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Na dunajski univerzi je celo doktoriral iz filozofije. Pozneje je bil učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in je najbrž vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Zaradi takšnih nazorov se je v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja znašel v vrtincu ostre gonje konservativnega tiska. Zgodovinar Josip Čižman je v začetku poklicne poti učil na gimnazijah v Trstu in dunajskem Theresianumu, po imenovanju za častnega doktorja prava pa se je na dunajski univerzi ukvarjal s cerkvenim pravom in o njem napisal več del. Rodil se je leta 1820 v Ljubljani.

Krompir se je kot pomembna poljščina v prvi polovici 19. stoletja na našem ozemlju le počasi uveljavljal. Zaradi spodbude pridelave so zato v stari Avstriji sprejeli zakon o dvajsetinskih dajatvah od njegovega pridelka. Dajatve naj bi se pobirale le na ozemljih, ki so bila podvržena desetini, prepolovljena pa je bila dajatev zato, ker je bilo s krompirjem več dela kot z žitom in so se oblasti bale, da bo obdavčitev zmanjšala pridelovanje tega – kot so rekli - kruha ubogih. Avstrijske oblasti so se trudile za uveljavitev krompirja v naših krajih in v začetku 19. stoletja je ta poljščina že postala del stalnega jedilnika. Njegovo dokončno zmago je prinesla lakota v letih 1816 in 1817, ko se je najbolj uveljavil na Dolenjskem. Zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja so v podonavski monarhiji sprejeli leta 1833.

Josip ali Jože Kopinič velja za enega najbolj skrivnostnih agentov bližnje preteklosti. Rodil se je pred 110. leti v Radatovičih v Beli krajini, obiskoval trgovsko šolo v Karlovcu in nato podčastniško šolo za podmorničarje v Kumborju v Črni gori. Bil je mornar na podmornici Nebojša in organizator celice Komunistične partije Jugoslavije v mornarici. Po razkritju je s pomočjo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca pobegnil v Moskvo, kjer je diplomiral na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda. Ko se je Sovjetska zveza ob izbruhu državljanske vojne v Španiji odločila republikancem poslati strokovno pomoč, je bil med prvimi petimi strokovnjaki tudi Kopinič. V Španiji je deloval pod izmišljenim imenom Valdes. Kasneje ga je španska vlada imenovala za vojaškega atašeja v Franciji. Po vrnitvi v Moskvo je nadaljeval delo v Kominterni, kjer so mu najprej namenili poveljstvo sovjetske flote podmornic v Baltskem morju, nato pa so ga leta 1939 kot obveščevalca poslali v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Edvard Kardelj preprečil njegovo imenovanje za veleposlanika v ZDA, Kopinič je nadaljeval obveščevalno delo za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Istanbulu in Ankari. Tri mesece pred resolucijo informbiroja je Titu posredoval vseh 17 točk Stalinovih obtožb. Čeprav Tito temu obvestilu ni verjel, se je na resolucijo pravočasno pripravil. Po vrnitvi v domovino je postal najprej direktor ladjedelnice Uljanik v Pulju in nato ljubljanskega Litostroja.

V 57. številki mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je šestnajst avtorjev razmišljalo o krizi družbe ter politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je na njihove prispevke odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da je treba revijo prepovedati. Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo centralnega komiteja slovenskih komunistov. Doktor Jože Pučnik, eden od avtorjev prispevkov je zapletenost tedanjih razmer takole ocenil: Posnetek. Ko je republiški javni tožilec zavrnil pregon piscev, je zvezni javni tožilec sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter o samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah. 57. številka mesečnika Nova revija je izšla leta 1987.


05.01.2024

14. januar - Janez Štefe (1923) in 13. mesto v smuku na olimpijadi v Oslu

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

12. januar - Znanstveni inštitut pri Izvršilnem odboru OF (1944)

Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

11. januar - Anton Makovic (1750) in prvo medicinsko strokovno delo v našem jeziku

Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

10. januar - Tončka Marolt (1894) pomembno ime naše folkloristike

Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

9. januar - Anton Aškerc (1856) mojster balad in romanc

Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

7. januar - Stanislav Škrabec (1844) redovnik in jezikoslovec

Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

6. januar.- pohod 14. divizije NOV in POS na Štajersko (1944)

Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

4. januar - Josip Vošnjak (1834) in resolucija o uvedbi slovenščine v srednje šole

Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

3. januar - 100 let od začetka pouka v "Šoli za sestre" v Ljubljani

Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

2. januar - pred 100 leti se je rodil arhitekt Dušan Moškon

Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.12.2023

31. december - glasbeni zaščitni znak silvestrovega (1971)

Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

30. december - 70 let Krščanske kulturne zveze na Koroškem (1953)

Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

29. december - Ante Trstenjak (1894) slikar med Lužiškimi Srbi

Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

28. december - Vlado Golob (1914) glasbeni pedagog in publicist

Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

27. december - Mitja Gregorač (1923) eden naših najbolj prepoznavnih tenorjev

Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov