Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dan, ko je v Sloveniji preneha veljati pravni red SFRJ, pravnik in skladatelj, častni doktor glasbene ustvarjalnosti, 100 let prvih smučarskih tekmovanj v Bohinju
Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja. Kot pravnika je avstrijska vlada Viktorja Parmo nenehno premeščala, saj uradnik, ki je delal na narodnem in umetniškem področju ni bil zaželen. Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa k sinu na Pragersko in nato dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester.
Skladatelj in dirigent Zvonimir Ciglič je bil med drugo svetovno vojno interniran v Gonarsu v Italiji, takoj po njej pa ga je povojna oblast zaprla, češ da je kršil kulturni molk. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1948 diplomiral. Tega leta je že dobil nagrado prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za “Simfonijo appassionato”, posvečeno vsem, ki so žrtvovali življenje za svobodo svojega ljudstva. Po izpopolnjevanju v Salzburgu in Parizu je bil dirigent v sarajevski operi, nato pa direktor Mestne filharmonije in glasbene šole v Subotici. V tistem času je kot dejanje upora po prestanih režimskih zaporih napisal simfonično koreografsko pesnitev “Obrežje plesalk”. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil v Ljubljano in na srednji glasbeni šoli ter pedagoški akademiji poučeval kompozicijske predmete.
Večji del Cigličevega glasbenega ustvarjanja je obsegala ekstatična umetnost, glasba velikih melodičnih lokov in stopnjevanj, ki pa je upoštevala tradicijo. Ob orkestralnih delih je pisal še komorne, klavirske in zborovske skladbe ter samospeve. Leta 1987 je prejel častni doktorat iz glasbe “Mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Guiseppa Scicluna” ter leta 2003 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Skladatelj in dirigent Zvonimir Ciglič se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.
V nedeljo 20. februarja 1921 so se na smučišču nad pašnikom Pr Treh Hruškah južno nad Bohinjsko Bistrico začele tekme na 1. jugoslovanskem prvenstvu v smučarskih skokih in teku. Pri skokih je slavil Jože Pogačar, član Smučarskega kluba Ilirija iz Ljubljane, ki je vse tri skoke opravil v brezhibni pokončni drži ter dosegel rekordni skok in prvi državni rekord, ki je znašal 9 metrov. Tretjeuvrščeni Ivo Kavšek je skočil 13,5 metra, vendar s padcem, in pristal na tretjem mestu. Prvak v smučarskem teku je postal logar iz Bohinja Janez Hlebanja. Prvo zimsko državno prvenstvo Kraljevine SHS je razpisala Ljubljanska športna zveza v imenu državnega olimpijskega odbora. O tem je poročala tudi revija Šport, ki je tedaj izhajala že dobro leto.
20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina na podlagi ugotovitve republiškega predsedstva, da obstaja le malo realnih možnosti za dosego dogovora o konfederaciji, sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagala sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije, v ustavnopravnem smislu pa je to pomenilo ločitev od zvezne države. Pri tem se je skupščina sklicevala na plebiscitarno izraženo voljo in tudi uradno začela postopek razdružitve. Naslednji dan je podobno resolucijo sprejel tudi hrvaški sabor. Zvezno predsedstvo v Beogradu je oba predloga 1. marca zavrnilo.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dan, ko je v Sloveniji preneha veljati pravni red SFRJ, pravnik in skladatelj, častni doktor glasbene ustvarjalnosti, 100 let prvih smučarskih tekmovanj v Bohinju
Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja. Kot pravnika je avstrijska vlada Viktorja Parmo nenehno premeščala, saj uradnik, ki je delal na narodnem in umetniškem področju ni bil zaželen. Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa k sinu na Pragersko in nato dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester.
Skladatelj in dirigent Zvonimir Ciglič je bil med drugo svetovno vojno interniran v Gonarsu v Italiji, takoj po njej pa ga je povojna oblast zaprla, češ da je kršil kulturni molk. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1948 diplomiral. Tega leta je že dobil nagrado prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za “Simfonijo appassionato”, posvečeno vsem, ki so žrtvovali življenje za svobodo svojega ljudstva. Po izpopolnjevanju v Salzburgu in Parizu je bil dirigent v sarajevski operi, nato pa direktor Mestne filharmonije in glasbene šole v Subotici. V tistem času je kot dejanje upora po prestanih režimskih zaporih napisal simfonično koreografsko pesnitev “Obrežje plesalk”. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil v Ljubljano in na srednji glasbeni šoli ter pedagoški akademiji poučeval kompozicijske predmete.
Večji del Cigličevega glasbenega ustvarjanja je obsegala ekstatična umetnost, glasba velikih melodičnih lokov in stopnjevanj, ki pa je upoštevala tradicijo. Ob orkestralnih delih je pisal še komorne, klavirske in zborovske skladbe ter samospeve. Leta 1987 je prejel častni doktorat iz glasbe “Mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Guiseppa Scicluna” ter leta 2003 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Skladatelj in dirigent Zvonimir Ciglič se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.
V nedeljo 20. februarja 1921 so se na smučišču nad pašnikom Pr Treh Hruškah južno nad Bohinjsko Bistrico začele tekme na 1. jugoslovanskem prvenstvu v smučarskih skokih in teku. Pri skokih je slavil Jože Pogačar, član Smučarskega kluba Ilirija iz Ljubljane, ki je vse tri skoke opravil v brezhibni pokončni drži ter dosegel rekordni skok in prvi državni rekord, ki je znašal 9 metrov. Tretjeuvrščeni Ivo Kavšek je skočil 13,5 metra, vendar s padcem, in pristal na tretjem mestu. Prvak v smučarskem teku je postal logar iz Bohinja Janez Hlebanja. Prvo zimsko državno prvenstvo Kraljevine SHS je razpisala Ljubljanska športna zveza v imenu državnega olimpijskega odbora. O tem je poročala tudi revija Šport, ki je tedaj izhajala že dobro leto.
20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina na podlagi ugotovitve republiškega predsedstva, da obstaja le malo realnih možnosti za dosego dogovora o konfederaciji, sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagala sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije, v ustavnopravnem smislu pa je to pomenilo ločitev od zvezne države. Pri tem se je skupščina sklicevala na plebiscitarno izraženo voljo in tudi uradno začela postopek razdružitve. Naslednji dan je podobno resolucijo sprejel tudi hrvaški sabor. Zvezno predsedstvo v Beogradu je oba predloga 1. marca zavrnilo.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov