Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ferdinand Klemenčič (1841-1915) graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta, Društvo Slovenija na Dunaju, prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah, ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem

Gradbenik Ferdinand Klemenčič je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in '94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana – Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan pred 180 leti v Gradcu.

Marčna revolucija leta 1848 ni pomenila samo upora proti Metternichovemu absolutizmu, marveč tudi zahtevo narodov habsburške monarhije po priznanju njihovih pravic. Zato se ta revolucija imenuje “pomlad narodov“. Aprila tega leta je skupina Slovencev na Dunaju ustanovila “Društvo Slovenija”. To naj bi združilo slovenske izobražence v prizadevanju, da bi čim bolje izrabili pridobljeno politično svobodo in predlagali avstrijski oblasti slovenske politične zahteve. To je bil program “Zedinjene Slovenije“, eno najpomembnejših političnih dejanj v naši zgodovini. Ta program so podprli tudi udeleženci panslovanskega kongresa, srečanja, ki se je začelo na današnji dan leta 1848 v Pragi. Poslanci so na njem podprli zahtevo po ustanovitvi kraljestva Slovenija. Čeprav je policija sredi junija kongres razgnala, pa je vlada dovolila izvolitev političnih predstavnikov avstrijskih dežel v parlament. Tako so Slovenci vanj poslali štirinajst poslancev. Položaj Slovencev pa je bil kljub temu precej bolj zapleten kakor položaj drugih narodov, saj je za nas veljalo, da smo nezgodovinski narod. Vlada je razpustila parlament že spomladi naslednjega leta, leta 1851 pa je mladi cesar Franc Jožef I. odpravil ustavo in sledilo je desetletje Bachovega absolutizma. Politično življenje narodov v Avstriji je takrat skoraj povsem zamrlo.

Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser Rudolf Inemann je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude. Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja in v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil pred 160 leti v Pragi.

Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je 1953. leta ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil leta 1915 na Hotunju pri Celju.