Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ferdinand Klemenčič (1841-1915) graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta, Društvo Slovenija na Dunaju, prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah, ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Gradbenik Ferdinand Klemenčič je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in '94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana – Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan pred 180 leti v Gradcu.
Marčna revolucija leta 1848 ni pomenila samo upora proti Metternichovemu absolutizmu, marveč tudi zahtevo narodov habsburške monarhije po priznanju njihovih pravic. Zato se ta revolucija imenuje “pomlad narodov“. Aprila tega leta je skupina Slovencev na Dunaju ustanovila “Društvo Slovenija”. To naj bi združilo slovenske izobražence v prizadevanju, da bi čim bolje izrabili pridobljeno politično svobodo in predlagali avstrijski oblasti slovenske politične zahteve. To je bil program “Zedinjene Slovenije“, eno najpomembnejših političnih dejanj v naši zgodovini. Ta program so podprli tudi udeleženci panslovanskega kongresa, srečanja, ki se je začelo na današnji dan leta 1848 v Pragi. Poslanci so na njem podprli zahtevo po ustanovitvi kraljestva Slovenija. Čeprav je policija sredi junija kongres razgnala, pa je vlada dovolila izvolitev političnih predstavnikov avstrijskih dežel v parlament. Tako so Slovenci vanj poslali štirinajst poslancev. Položaj Slovencev pa je bil kljub temu precej bolj zapleten kakor položaj drugih narodov, saj je za nas veljalo, da smo nezgodovinski narod. Vlada je razpustila parlament že spomladi naslednjega leta, leta 1851 pa je mladi cesar Franc Jožef I. odpravil ustavo in sledilo je desetletje Bachovega absolutizma. Politično življenje narodov v Avstriji je takrat skoraj povsem zamrlo.
Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser Rudolf Inemann je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude. Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja in v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil pred 160 leti v Pragi.
Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je 1953. leta ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil leta 1915 na Hotunju pri Celju.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ferdinand Klemenčič (1841-1915) graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta, Društvo Slovenija na Dunaju, prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah, ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Gradbenik Ferdinand Klemenčič je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in '94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana – Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan pred 180 leti v Gradcu.
Marčna revolucija leta 1848 ni pomenila samo upora proti Metternichovemu absolutizmu, marveč tudi zahtevo narodov habsburške monarhije po priznanju njihovih pravic. Zato se ta revolucija imenuje “pomlad narodov“. Aprila tega leta je skupina Slovencev na Dunaju ustanovila “Društvo Slovenija”. To naj bi združilo slovenske izobražence v prizadevanju, da bi čim bolje izrabili pridobljeno politično svobodo in predlagali avstrijski oblasti slovenske politične zahteve. To je bil program “Zedinjene Slovenije“, eno najpomembnejših političnih dejanj v naši zgodovini. Ta program so podprli tudi udeleženci panslovanskega kongresa, srečanja, ki se je začelo na današnji dan leta 1848 v Pragi. Poslanci so na njem podprli zahtevo po ustanovitvi kraljestva Slovenija. Čeprav je policija sredi junija kongres razgnala, pa je vlada dovolila izvolitev političnih predstavnikov avstrijskih dežel v parlament. Tako so Slovenci vanj poslali štirinajst poslancev. Položaj Slovencev pa je bil kljub temu precej bolj zapleten kakor položaj drugih narodov, saj je za nas veljalo, da smo nezgodovinski narod. Vlada je razpustila parlament že spomladi naslednjega leta, leta 1851 pa je mladi cesar Franc Jožef I. odpravil ustavo in sledilo je desetletje Bachovega absolutizma. Politično življenje narodov v Avstriji je takrat skoraj povsem zamrlo.
Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser Rudolf Inemann je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude. Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja in v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil pred 160 leti v Pragi.
Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je 1953. leta ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil leta 1915 na Hotunju pri Celju.
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov