Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ferdinand Klemenčič (1841-1915) graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta, Društvo Slovenija na Dunaju, prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah, ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Gradbenik Ferdinand Klemenčič je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in '94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana – Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan pred 180 leti v Gradcu.
Marčna revolucija leta 1848 ni pomenila samo upora proti Metternichovemu absolutizmu, marveč tudi zahtevo narodov habsburške monarhije po priznanju njihovih pravic. Zato se ta revolucija imenuje “pomlad narodov“. Aprila tega leta je skupina Slovencev na Dunaju ustanovila “Društvo Slovenija”. To naj bi združilo slovenske izobražence v prizadevanju, da bi čim bolje izrabili pridobljeno politično svobodo in predlagali avstrijski oblasti slovenske politične zahteve. To je bil program “Zedinjene Slovenije“, eno najpomembnejših političnih dejanj v naši zgodovini. Ta program so podprli tudi udeleženci panslovanskega kongresa, srečanja, ki se je začelo na današnji dan leta 1848 v Pragi. Poslanci so na njem podprli zahtevo po ustanovitvi kraljestva Slovenija. Čeprav je policija sredi junija kongres razgnala, pa je vlada dovolila izvolitev političnih predstavnikov avstrijskih dežel v parlament. Tako so Slovenci vanj poslali štirinajst poslancev. Položaj Slovencev pa je bil kljub temu precej bolj zapleten kakor položaj drugih narodov, saj je za nas veljalo, da smo nezgodovinski narod. Vlada je razpustila parlament že spomladi naslednjega leta, leta 1851 pa je mladi cesar Franc Jožef I. odpravil ustavo in sledilo je desetletje Bachovega absolutizma. Politično življenje narodov v Avstriji je takrat skoraj povsem zamrlo.
Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser Rudolf Inemann je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude. Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja in v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil pred 160 leti v Pragi.
Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je 1953. leta ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil leta 1915 na Hotunju pri Celju.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ferdinand Klemenčič (1841-1915) graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta, Društvo Slovenija na Dunaju, prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah, ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Gradbenik Ferdinand Klemenčič je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in '94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana – Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan pred 180 leti v Gradcu.
Marčna revolucija leta 1848 ni pomenila samo upora proti Metternichovemu absolutizmu, marveč tudi zahtevo narodov habsburške monarhije po priznanju njihovih pravic. Zato se ta revolucija imenuje “pomlad narodov“. Aprila tega leta je skupina Slovencev na Dunaju ustanovila “Društvo Slovenija”. To naj bi združilo slovenske izobražence v prizadevanju, da bi čim bolje izrabili pridobljeno politično svobodo in predlagali avstrijski oblasti slovenske politične zahteve. To je bil program “Zedinjene Slovenije“, eno najpomembnejših političnih dejanj v naši zgodovini. Ta program so podprli tudi udeleženci panslovanskega kongresa, srečanja, ki se je začelo na današnji dan leta 1848 v Pragi. Poslanci so na njem podprli zahtevo po ustanovitvi kraljestva Slovenija. Čeprav je policija sredi junija kongres razgnala, pa je vlada dovolila izvolitev političnih predstavnikov avstrijskih dežel v parlament. Tako so Slovenci vanj poslali štirinajst poslancev. Položaj Slovencev pa je bil kljub temu precej bolj zapleten kakor položaj drugih narodov, saj je za nas veljalo, da smo nezgodovinski narod. Vlada je razpustila parlament že spomladi naslednjega leta, leta 1851 pa je mladi cesar Franc Jožef I. odpravil ustavo in sledilo je desetletje Bachovega absolutizma. Politično življenje narodov v Avstriji je takrat skoraj povsem zamrlo.
Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser Rudolf Inemann je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude. Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja in v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil pred 160 leti v Pragi.
Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je 1953. leta ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil leta 1915 na Hotunju pri Celju.
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov