Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ferdinand Klemenčič (1841-1915) graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta, Društvo Slovenija na Dunaju, prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah, ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Gradbenik Ferdinand Klemenčič je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in '94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana – Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan pred 180 leti v Gradcu.
Marčna revolucija leta 1848 ni pomenila samo upora proti Metternichovemu absolutizmu, marveč tudi zahtevo narodov habsburške monarhije po priznanju njihovih pravic. Zato se ta revolucija imenuje “pomlad narodov“. Aprila tega leta je skupina Slovencev na Dunaju ustanovila “Društvo Slovenija”. To naj bi združilo slovenske izobražence v prizadevanju, da bi čim bolje izrabili pridobljeno politično svobodo in predlagali avstrijski oblasti slovenske politične zahteve. To je bil program “Zedinjene Slovenije“, eno najpomembnejših političnih dejanj v naši zgodovini. Ta program so podprli tudi udeleženci panslovanskega kongresa, srečanja, ki se je začelo na današnji dan leta 1848 v Pragi. Poslanci so na njem podprli zahtevo po ustanovitvi kraljestva Slovenija. Čeprav je policija sredi junija kongres razgnala, pa je vlada dovolila izvolitev političnih predstavnikov avstrijskih dežel v parlament. Tako so Slovenci vanj poslali štirinajst poslancev. Položaj Slovencev pa je bil kljub temu precej bolj zapleten kakor položaj drugih narodov, saj je za nas veljalo, da smo nezgodovinski narod. Vlada je razpustila parlament že spomladi naslednjega leta, leta 1851 pa je mladi cesar Franc Jožef I. odpravil ustavo in sledilo je desetletje Bachovega absolutizma. Politično življenje narodov v Avstriji je takrat skoraj povsem zamrlo.
Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser Rudolf Inemann je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude. Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja in v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil pred 160 leti v Pragi.
Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je 1953. leta ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil leta 1915 na Hotunju pri Celju.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ferdinand Klemenčič (1841-1915) graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta, Društvo Slovenija na Dunaju, prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah, ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Gradbenik Ferdinand Klemenčič je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in '94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana – Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan pred 180 leti v Gradcu.
Marčna revolucija leta 1848 ni pomenila samo upora proti Metternichovemu absolutizmu, marveč tudi zahtevo narodov habsburške monarhije po priznanju njihovih pravic. Zato se ta revolucija imenuje “pomlad narodov“. Aprila tega leta je skupina Slovencev na Dunaju ustanovila “Društvo Slovenija”. To naj bi združilo slovenske izobražence v prizadevanju, da bi čim bolje izrabili pridobljeno politično svobodo in predlagali avstrijski oblasti slovenske politične zahteve. To je bil program “Zedinjene Slovenije“, eno najpomembnejših političnih dejanj v naši zgodovini. Ta program so podprli tudi udeleženci panslovanskega kongresa, srečanja, ki se je začelo na današnji dan leta 1848 v Pragi. Poslanci so na njem podprli zahtevo po ustanovitvi kraljestva Slovenija. Čeprav je policija sredi junija kongres razgnala, pa je vlada dovolila izvolitev političnih predstavnikov avstrijskih dežel v parlament. Tako so Slovenci vanj poslali štirinajst poslancev. Položaj Slovencev pa je bil kljub temu precej bolj zapleten kakor položaj drugih narodov, saj je za nas veljalo, da smo nezgodovinski narod. Vlada je razpustila parlament že spomladi naslednjega leta, leta 1851 pa je mladi cesar Franc Jožef I. odpravil ustavo in sledilo je desetletje Bachovega absolutizma. Politično življenje narodov v Avstriji je takrat skoraj povsem zamrlo.
Češki gledališki igralec, dramaturg in režiser Rudolf Inemann je pred prihodom v Ljubljano leta 1894 igral v gledališčih v Pragi in Brnu in nekaj časa v Ameriki. V Ljubljani je bil šest let umetniški usmerjevalec Deželnega gledališča, njegov prvi igralec in edini režiser. Imel je velike zasluge za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča. Uvedel je nov red, večerne vaje je prestavil na dopoldanske ure (zato so številni amaterji prenehali sodelovati), razširil je repertoar in kot pedagog v skromnih razmerah tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo naraščaja. Uvedel je veliko domačih novosti, tik pred vrnitvijo v Prago tudi krstno predstavo Cankarjevega Jakoba Rude. Predvsem se je zavzemal za klasično dramo, na oder pa je postavil do tedaj še neuprizarjanega Shakespearja in v njegovih tragedijah in komedijah izoblikoval več vodilnih vlog. Bil je tudi prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah. Sicer pa je nastopal skoraj v vseh predstavah tedanjega sporeda, tudi v burkah in celo operetah, saj je bil temperamenten in raznovrsten igralec. Rudolf Inemann se je rodil pred 160 leti v Pragi.
Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je 1953. leta ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil leta 1915 na Hotunju pri Celju.
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov