Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 6.3.

06.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Vladimir Ravnihar (1861-1954) prvi slovenski minister za pravosodje, ustvarjalec v vseh slovstvenih zvrsteh in oblikah, zgodovinski slovar slovenskega jezika, Zbor svečenikov svetega Pavla

Pesnik, pripovednik in urednik Josip Stritar se je rodil na današnji dan leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in bil tam v profesorski službi vse do upokojitve. Čeprav je bil Levstikov prijatelj in eden izmed vodilnih mladoslovencev, je bil v primerjavi s sodobniki izjema. Bil je gosposki, svetovljanski, razgledan, hkrati pa konservativen glede novih literarnih tokov. Stritar je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike. Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, slovstveno kritiko, satiro in mladinskim pripovedništvom. Ustvarjal je v obdobju med Jenkom in Gregorčičem, v svoji dobi pa je zaradi izoblikovanosti veljal za vodilnega slovenskega pesnika. Pomembno vrednost ohranjata predvsem njegova esejistična in kritična proza. Čeprav je precejšen del svojega življenja preživel na Dunaju, je Ljubljana Josipu Stritarju ob njegovi 70-letnici podelila naslov častnega meščana in eno izmed ulic v starem delu mesta, Špitalsko, poimenovala po njem.

Pred 150-imi leti se je v Ljubljani rodil pravnik, politik in publicist Vladimir Ravnihar. Med drugim je bil ustanovitelj “Slovenskega ferialnega društva Sava” in njegov prvi predsednik, soustanovitelj izobraževalnega društva “Akademija”, odbornik Dramskega društva in Slovenske matice ter predsednik Glasbene matice. Po prvi svetovni vojni je bil član Narodne vlade Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v njej poverjenik za pravosodje. Bil je tudi član sokolskih društev, v letih od 1922 do '24 pa je bil med drugim tudi starosta Jugoslovanske sokolske zveze. Politično je začel delovati v okviru liberalne Narodno napredne stranke in bil na njeni listi leta 1911 izbran v dunajski državni zbor. Vstopil je v Jugoslovanski klub in bil med podpisniki majniške deklaracije iz leta 1917. V naslednjih letih je opravljal nekaj pomembnih funkcij, pozneje pa je bil tudi član senata Kraljevine Jugoslavije. Od februarja do decembra leta 1935 je bil ljubljanski župan, nato pa še sedem let podžupan. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil Vladimir Ravnihar od oktobra 1944 do konca vojne zaprt.

Na današnji dan leta 1896 se je na Prelogah pri Slovenskih Konjicah rodil etnolog in slovaropisec Jože Stabej. Po prvi svetovni vojni je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa je deloval predvsem kot kulturni organizator. Po letu 1950 je raziskoval različna področja slovenske jezikovne in kulturne zgodovine, predvsem starejše slovaropisje. Izpisoval in raziskoval je tudi obsežne rokopisne slovarje iz 17. in 18. stoletja.
»Skozi Stabejeve roke je šlo skoraj milijon listkov, bodisi da je dela sam izpisal ali popravil in dopolnil prej opravljene izpise bodisi da je kako drugače odločujoče sodeloval pri izpisovanju. Tako delo lahko opravi le človek, ki ima najširšo humanistično izobrazbo in ki je sposoben in voljan delati kot stroj za nekaj, s čimer si pač ne more ustvariti imena, za nekaj, kar bodo morda znali zares ceniti šele tisti, ki bodo nekoč izdelovali zgodovinski slovar slovenskega jezika,« je ob Stabejevi 80-letnici zapisal jezikoslovec Stane Suhadolnik.

Stanovsko organizacijo slovenskih in hrvaških katoliških duhovnikov na Primorskem, Zbor svečenikov svetega Pavla, so ustanovili leta 1899. Med prvo svetovno vojno je njeno delo zamrlo, ponovno pa so jo oživili januarja leta 1920. V naslednjih letih je Zbor svečenikov svetega Pavla postal pobudnik narodnokulturne dejavnosti katoliško usmerjene inteligence v Julijski krajini. Nastopal je proti asimilacijskim namenom italijanske oblasti ter si prizadeval za ustanovitev samostojne slovanske nadškofije v Italiji. Pri krajevnih cerkvenih in posvetnih oblasteh ter pri rimski vladi je posredoval v obrambo slovenske in hrvaške narodne manjšine. Na današnji dan leta 1920 so predstavniki Zbora svečenikov svetega Pavla s predstavniki hrvaške duhovščine v Istri v Vatikanu papežu Benediktu Petnajstemu izročili spomenico, s katero so ga podrobneje seznanili z italijanskim zatiranjem slovenske duhovščine. Papež je bil takrat edini med vladarji, ki je podprl teptane verske brate v Primorju, vendar so oblasti rabo slovenščine prepovedale povsod, razen pri bogoslužju v slovenskih cerkvah.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 6.3.

06.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Vladimir Ravnihar (1861-1954) prvi slovenski minister za pravosodje, ustvarjalec v vseh slovstvenih zvrsteh in oblikah, zgodovinski slovar slovenskega jezika, Zbor svečenikov svetega Pavla

Pesnik, pripovednik in urednik Josip Stritar se je rodil na današnji dan leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in bil tam v profesorski službi vse do upokojitve. Čeprav je bil Levstikov prijatelj in eden izmed vodilnih mladoslovencev, je bil v primerjavi s sodobniki izjema. Bil je gosposki, svetovljanski, razgledan, hkrati pa konservativen glede novih literarnih tokov. Stritar je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike. Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, slovstveno kritiko, satiro in mladinskim pripovedništvom. Ustvarjal je v obdobju med Jenkom in Gregorčičem, v svoji dobi pa je zaradi izoblikovanosti veljal za vodilnega slovenskega pesnika. Pomembno vrednost ohranjata predvsem njegova esejistična in kritična proza. Čeprav je precejšen del svojega življenja preživel na Dunaju, je Ljubljana Josipu Stritarju ob njegovi 70-letnici podelila naslov častnega meščana in eno izmed ulic v starem delu mesta, Špitalsko, poimenovala po njem.

Pred 150-imi leti se je v Ljubljani rodil pravnik, politik in publicist Vladimir Ravnihar. Med drugim je bil ustanovitelj “Slovenskega ferialnega društva Sava” in njegov prvi predsednik, soustanovitelj izobraževalnega društva “Akademija”, odbornik Dramskega društva in Slovenske matice ter predsednik Glasbene matice. Po prvi svetovni vojni je bil član Narodne vlade Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v njej poverjenik za pravosodje. Bil je tudi član sokolskih društev, v letih od 1922 do '24 pa je bil med drugim tudi starosta Jugoslovanske sokolske zveze. Politično je začel delovati v okviru liberalne Narodno napredne stranke in bil na njeni listi leta 1911 izbran v dunajski državni zbor. Vstopil je v Jugoslovanski klub in bil med podpisniki majniške deklaracije iz leta 1917. V naslednjih letih je opravljal nekaj pomembnih funkcij, pozneje pa je bil tudi član senata Kraljevine Jugoslavije. Od februarja do decembra leta 1935 je bil ljubljanski župan, nato pa še sedem let podžupan. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil Vladimir Ravnihar od oktobra 1944 do konca vojne zaprt.

Na današnji dan leta 1896 se je na Prelogah pri Slovenskih Konjicah rodil etnolog in slovaropisec Jože Stabej. Po prvi svetovni vojni je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa je deloval predvsem kot kulturni organizator. Po letu 1950 je raziskoval različna področja slovenske jezikovne in kulturne zgodovine, predvsem starejše slovaropisje. Izpisoval in raziskoval je tudi obsežne rokopisne slovarje iz 17. in 18. stoletja.
»Skozi Stabejeve roke je šlo skoraj milijon listkov, bodisi da je dela sam izpisal ali popravil in dopolnil prej opravljene izpise bodisi da je kako drugače odločujoče sodeloval pri izpisovanju. Tako delo lahko opravi le človek, ki ima najširšo humanistično izobrazbo in ki je sposoben in voljan delati kot stroj za nekaj, s čimer si pač ne more ustvariti imena, za nekaj, kar bodo morda znali zares ceniti šele tisti, ki bodo nekoč izdelovali zgodovinski slovar slovenskega jezika,« je ob Stabejevi 80-letnici zapisal jezikoslovec Stane Suhadolnik.

Stanovsko organizacijo slovenskih in hrvaških katoliških duhovnikov na Primorskem, Zbor svečenikov svetega Pavla, so ustanovili leta 1899. Med prvo svetovno vojno je njeno delo zamrlo, ponovno pa so jo oživili januarja leta 1920. V naslednjih letih je Zbor svečenikov svetega Pavla postal pobudnik narodnokulturne dejavnosti katoliško usmerjene inteligence v Julijski krajini. Nastopal je proti asimilacijskim namenom italijanske oblasti ter si prizadeval za ustanovitev samostojne slovanske nadškofije v Italiji. Pri krajevnih cerkvenih in posvetnih oblasteh ter pri rimski vladi je posredoval v obrambo slovenske in hrvaške narodne manjšine. Na današnji dan leta 1920 so predstavniki Zbora svečenikov svetega Pavla s predstavniki hrvaške duhovščine v Istri v Vatikanu papežu Benediktu Petnajstemu izročili spomenico, s katero so ga podrobneje seznanili z italijanskim zatiranjem slovenske duhovščine. Papež je bil takrat edini med vladarji, ki je podprl teptane verske brate v Primorju, vendar so oblasti rabo slovenščine prepovedale povsod, razen pri bogoslužju v slovenskih cerkvah.


25.12.2022

30. december - beograjska ulica z imenom majorja iz Frama

Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije


25.12.2022

29. december - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu

Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

28. december - rojstni dan slovenskega gledališča

Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

27. december - avtor načrta za prvo planiško letalnico

Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

26. december - 32 let od državotvorne odločitve

Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

25. december - ledeno vino na božični dan

Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

24. december - mojster samospevov, “slovenski Schubert”

Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

23. december - "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

22. december - pionir vesoljske in raketne tehnike

Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

21. december - ustanovitelj Družbe Svetega Cirila in Metoda

Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

20. december - lipa ob skladateljevi hiši

Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

19. december - šahovski strateg in virtuoz pozicijske igre

Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.12.2022

18. december - Prešernova hči napisala spomine na očeta

V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

17. december - diplomat z Bleda v boju za pravične meje

Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

16. december - Primorski rojak med garibaldinci

Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk

Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

14. december - Rudolfova – gorenjska železniška proga

Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.12.2022

13. december -"Lepo je, veš, mama, lepo je živeti …."

Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

12. december - prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine

Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

11. december - prispevek k raziskovanju vesolja

Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja


Stran 35 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov