Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Izidor Završnik (1917-1943) slovenski Maksimiljan Kolbe, "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice", streli na demonstrante v Škednju pri Trstu, 60 let od hude rudniške nesreče v Zagorju
Naravoslovec Ferdinand Seidel je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice". Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Bil je med prvimi pobudniki varovanja narave na Slovenskem, saj je bil član skupine, ki je leta 1920 izdala Spomenico – prvi slovenski naravovarstveni program. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan "Trdinov vrh" . Ferdinand Seidl se je rodil leta 1856 v Novem mestu.
Nacistični okupatorji so na današnji dan leta 1943 na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.« V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc je odšel nazaj v mariborski zapor in umrl leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 – ustreljen za zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Pater Karel Gržan je o njem napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«. Posnetek
Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončnega poteka italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi so želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe. Slovensko-italijanska unija je je organizirala dvodnevno protestno stavko, ki so se ji pridružile vse demokratične sile v tedanji coni A Julijske krajine.
Pred 60-imi leti se je v rudniku v Zagorju zgodila huda nesreča. Pri odstreljevanju premogovega sloja na širokočelnem odkopu v jami Kotredež je eksplodiral metan. Od štirinajstih rudarjev, ki so bili takrat v bližini, je nesrečo preživel le eden. Število žrtev bi bilo lahko še veliko večje, saj je bilo v rudniku dvesto rudarjev, ki bi se lahko zastrupili z ogljikovim monoksidom, a je bila jama na srečo dobro prezračevana. Da je nesreča močno pretresla Zasavje in rudarje po vsej državi, govori podatek, da se je pogreba ponesrečenih udeležilo več kot tristo uniformiranih rudarjev z vseh koncev Jugoslavije in skupaj skoraj 20.000 ljudi.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Izidor Završnik (1917-1943) slovenski Maksimiljan Kolbe, "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice", streli na demonstrante v Škednju pri Trstu, 60 let od hude rudniške nesreče v Zagorju
Naravoslovec Ferdinand Seidel je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice". Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Bil je med prvimi pobudniki varovanja narave na Slovenskem, saj je bil član skupine, ki je leta 1920 izdala Spomenico – prvi slovenski naravovarstveni program. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan "Trdinov vrh" . Ferdinand Seidl se je rodil leta 1856 v Novem mestu.
Nacistični okupatorji so na današnji dan leta 1943 na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.« V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc je odšel nazaj v mariborski zapor in umrl leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 – ustreljen za zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Pater Karel Gržan je o njem napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«. Posnetek
Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončnega poteka italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi so želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe. Slovensko-italijanska unija je je organizirala dvodnevno protestno stavko, ki so se ji pridružile vse demokratične sile v tedanji coni A Julijske krajine.
Pred 60-imi leti se je v rudniku v Zagorju zgodila huda nesreča. Pri odstreljevanju premogovega sloja na širokočelnem odkopu v jami Kotredež je eksplodiral metan. Od štirinajstih rudarjev, ki so bili takrat v bližini, je nesrečo preživel le eden. Število žrtev bi bilo lahko še veliko večje, saj je bilo v rudniku dvesto rudarjev, ki bi se lahko zastrupili z ogljikovim monoksidom, a je bila jama na srečo dobro prezračevana. Da je nesreča močno pretresla Zasavje in rudarje po vsej državi, govori podatek, da se je pogreba ponesrečenih udeležilo več kot tristo uniformiranih rudarjev z vseh koncev Jugoslavije in skupaj skoraj 20.000 ljudi.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov