Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Izidor Završnik (1917-1943) slovenski Maksimiljan Kolbe, "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice", streli na demonstrante v Škednju pri Trstu, 60 let od hude rudniške nesreče v Zagorju
Naravoslovec Ferdinand Seidel je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice". Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Bil je med prvimi pobudniki varovanja narave na Slovenskem, saj je bil član skupine, ki je leta 1920 izdala Spomenico – prvi slovenski naravovarstveni program. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan "Trdinov vrh" . Ferdinand Seidl se je rodil leta 1856 v Novem mestu.
Nacistični okupatorji so na današnji dan leta 1943 na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.« V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc je odšel nazaj v mariborski zapor in umrl leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 – ustreljen za zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Pater Karel Gržan je o njem napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«. Posnetek
Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončnega poteka italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi so želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe. Slovensko-italijanska unija je je organizirala dvodnevno protestno stavko, ki so se ji pridružile vse demokratične sile v tedanji coni A Julijske krajine.
Pred 60-imi leti se je v rudniku v Zagorju zgodila huda nesreča. Pri odstreljevanju premogovega sloja na širokočelnem odkopu v jami Kotredež je eksplodiral metan. Od štirinajstih rudarjev, ki so bili takrat v bližini, je nesrečo preživel le eden. Število žrtev bi bilo lahko še veliko večje, saj je bilo v rudniku dvesto rudarjev, ki bi se lahko zastrupili z ogljikovim monoksidom, a je bila jama na srečo dobro prezračevana. Da je nesreča močno pretresla Zasavje in rudarje po vsej državi, govori podatek, da se je pogreba ponesrečenih udeležilo več kot tristo uniformiranih rudarjev z vseh koncev Jugoslavije in skupaj skoraj 20.000 ljudi.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Izidor Završnik (1917-1943) slovenski Maksimiljan Kolbe, "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice", streli na demonstrante v Škednju pri Trstu, 60 let od hude rudniške nesreče v Zagorju
Naravoslovec Ferdinand Seidel je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice". Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Bil je med prvimi pobudniki varovanja narave na Slovenskem, saj je bil član skupine, ki je leta 1920 izdala Spomenico – prvi slovenski naravovarstveni program. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan "Trdinov vrh" . Ferdinand Seidl se je rodil leta 1856 v Novem mestu.
Nacistični okupatorji so na današnji dan leta 1943 na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.« V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc je odšel nazaj v mariborski zapor in umrl leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 – ustreljen za zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Pater Karel Gržan je o njem napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«. Posnetek
Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončnega poteka italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi so želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe. Slovensko-italijanska unija je je organizirala dvodnevno protestno stavko, ki so se ji pridružile vse demokratične sile v tedanji coni A Julijske krajine.
Pred 60-imi leti se je v rudniku v Zagorju zgodila huda nesreča. Pri odstreljevanju premogovega sloja na širokočelnem odkopu v jami Kotredež je eksplodiral metan. Od štirinajstih rudarjev, ki so bili takrat v bližini, je nesrečo preživel le eden. Število žrtev bi bilo lahko še veliko večje, saj je bilo v rudniku dvesto rudarjev, ki bi se lahko zastrupili z ogljikovim monoksidom, a je bila jama na srečo dobro prezračevana. Da je nesreča močno pretresla Zasavje in rudarje po vsej državi, govori podatek, da se je pogreba ponesrečenih udeležilo več kot tristo uniformiranih rudarjev z vseh koncev Jugoslavije in skupaj skoraj 20.000 ljudi.
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov