Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. marec

10.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Izidor Završnik (1917-1943) slovenski Maksimiljan Kolbe, "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice", streli na demonstrante v Škednju pri Trstu, 60 let od hude rudniške nesreče v Zagorju

Naravoslovec Ferdinand Seidel je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice". Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Bil je med prvimi pobudniki varovanja narave na Slovenskem, saj je bil član skupine, ki je leta 1920 izdala Spomenico – prvi slovenski naravovarstveni program. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan "Trdinov vrh" . Ferdinand Seidl se je rodil leta 1856 v Novem mestu.

Nacistični okupatorji so na današnji dan leta 1943 na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.« V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc je odšel nazaj v mariborski zapor in umrl leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 – ustreljen za zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Pater Karel Gržan je o njem napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«. Posnetek

Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončnega poteka italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi so želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe. Slovensko-italijanska unija je je organizirala dvodnevno protestno stavko, ki so se ji pridružile vse demokratične sile v tedanji coni A Julijske krajine.

Pred 60-imi leti se je v rudniku v Zagorju zgodila huda nesreča. Pri odstreljevanju premogovega sloja na širokočelnem odkopu v jami Kotredež je eksplodiral metan. Od štirinajstih rudarjev, ki so bili takrat v bližini, je nesrečo preživel le eden. Število žrtev bi bilo lahko še veliko večje, saj je bilo v rudniku dvesto rudarjev, ki bi se lahko zastrupili z ogljikovim monoksidom, a je bila jama na srečo dobro prezračevana. Da je nesreča močno pretresla Zasavje in rudarje po vsej državi, govori podatek, da se je pogreba ponesrečenih udeležilo več kot tristo uniformiranih rudarjev z vseh koncev Jugoslavije in skupaj skoraj 20.000 ljudi.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. marec

10.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Izidor Završnik (1917-1943) slovenski Maksimiljan Kolbe, "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice", streli na demonstrante v Škednju pri Trstu, 60 let od hude rudniške nesreče v Zagorju

Naravoslovec Ferdinand Seidel je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice". Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Bil je med prvimi pobudniki varovanja narave na Slovenskem, saj je bil član skupine, ki je leta 1920 izdala Spomenico – prvi slovenski naravovarstveni program. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan "Trdinov vrh" . Ferdinand Seidl se je rodil leta 1856 v Novem mestu.

Nacistični okupatorji so na današnji dan leta 1943 na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.« V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc je odšel nazaj v mariborski zapor in umrl leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 – ustreljen za zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Pater Karel Gržan je o njem napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«. Posnetek

Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončnega poteka italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi so želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe. Slovensko-italijanska unija je je organizirala dvodnevno protestno stavko, ki so se ji pridružile vse demokratične sile v tedanji coni A Julijske krajine.

Pred 60-imi leti se je v rudniku v Zagorju zgodila huda nesreča. Pri odstreljevanju premogovega sloja na širokočelnem odkopu v jami Kotredež je eksplodiral metan. Od štirinajstih rudarjev, ki so bili takrat v bližini, je nesrečo preživel le eden. Število žrtev bi bilo lahko še veliko večje, saj je bilo v rudniku dvesto rudarjev, ki bi se lahko zastrupili z ogljikovim monoksidom, a je bila jama na srečo dobro prezračevana. Da je nesreča močno pretresla Zasavje in rudarje po vsej državi, govori podatek, da se je pogreba ponesrečenih udeležilo več kot tristo uniformiranih rudarjev z vseh koncev Jugoslavije in skupaj skoraj 20.000 ljudi.


03.12.2022

10. december - 130 let »Teharskih plemičev ‒ “spevoigre v treh dejanjih«

»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo


03.12.2022

9. december  - v prvi vojni soborca v drugi nasprotnika

Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

8. december - 90 let od premiere filma Triglavske strmine

“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine


03.12.2022

7. december - Hamurabijev zakonik v slovenščini

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.12.2022

6. december - prve državnozborske volitve po ustavi Republike Slovenije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.12.2022

5. december - Sadnikarjev muzej v Kamniku

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

4. december - duhovna kultura koroških Slovencev

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

3. december - agronom, ki je leta 1988 vznemiril politiko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

2. december - železnica do Kopra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

1. december - odločno zoper "miting resnice"

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

30. november - Andrej Gosar in krščanskosocialna misel

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

29. november - med literarnim in radijskim delom

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

28. november - pot do prve slovenske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

27. november - prvi patentni certifikat v samostojni državi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

26. november - Prešernov vrstnik Mariboru namenil škofijski sedež

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

25. november - začetki letalstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

24. november - prve hitrostne omejitve na naših cestah

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.11.2022

23. november - Dan Rudolfa Maistra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

22. november - Ralph Churches in »Vranov let v svobodo«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

21. november - prisega slovenske vojske leta 1918

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 36 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov