Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Košar (1908-1982) ustanovitelj prve slovenske založbe gramofonskih plošč, marčna revolucija prispe v slovenske dežele, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa, politični konsenz študentov – a le za kratek čas
Na današnji dan leta 1848 – torej tri dni po odstopu in pobegu avstrijskega kanclerja kneza Metternicha – so v Ljubljano prišle prve novice o revoluciji na Dunaju. Zvečer so bile v mestu že demonstracije, razbili so Metternichov kip ter poškodovali ali uničili mitniške stražnice. Zaradi nepriljubljenosti je najprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer. Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, ki naj bi skrbela za red in mir. Po dunajskem vzoru se je imenovala »narodna straža«. Ustanovili so jih še po številnih drugih krajih na Kranjskem, pozneje pa tudi v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Stražam ni vselej uspelo preprečiti nemirov; tako je 21. in 22. marca približno tristo kmetov vdrlo na grad na Igu pri Ljubljani in ga močno poškodovalo.
Prevajalec, urednik in klasični filolog Jože Košar je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem jetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje. V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.
Zgodovinar Bogo Grafenauer je leta 1944 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in bil pozneje na tej fakulteti docent ter izredni in redni profesor za zgodovino Slovencev. Raziskoval je starejšo slovensko in jugoslovansko zgodovino, zlasti vprašanja Karantanije, kosezov, ustoličevanja koroških vojvod, etnogeneze, družbene strukture jugoslovanskih ljudstev, bizantologije ter kmečke upore na Slovenskem od 15. do 18. stoletja. Še posebno se je ukvarjal z narodnostnim razvojem na Koroškem v 19. in 20. stoletju; bil je tudi izvedenec za ta vprašanja v delegaciji Federativne ljudske republike Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 ter pozneje član jugoslovanske delegacije Mešane komisije za izvršitev arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Njegova bibliografija šteje približno 450 enot, njegova znanstvena dela pa označujejo velika erudicija, analitični pristop in zgodovinsko-materialistično izhodišče pri razlagi zgodovinskega razvoja. *** Posnetek* Bogo Grafenauer je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Akademij znanosti in umetnosti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Leta 1984 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, za svoje delo je prejel Tischlerjevo in Kidričevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
»Težak svetovno-politični položaj, v katerem se je prek noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla nujni konsenz. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika in je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Košar (1908-1982) ustanovitelj prve slovenske založbe gramofonskih plošč, marčna revolucija prispe v slovenske dežele, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa, politični konsenz študentov – a le za kratek čas
Na današnji dan leta 1848 – torej tri dni po odstopu in pobegu avstrijskega kanclerja kneza Metternicha – so v Ljubljano prišle prve novice o revoluciji na Dunaju. Zvečer so bile v mestu že demonstracije, razbili so Metternichov kip ter poškodovali ali uničili mitniške stražnice. Zaradi nepriljubljenosti je najprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer. Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, ki naj bi skrbela za red in mir. Po dunajskem vzoru se je imenovala »narodna straža«. Ustanovili so jih še po številnih drugih krajih na Kranjskem, pozneje pa tudi v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Stražam ni vselej uspelo preprečiti nemirov; tako je 21. in 22. marca približno tristo kmetov vdrlo na grad na Igu pri Ljubljani in ga močno poškodovalo.
Prevajalec, urednik in klasični filolog Jože Košar je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem jetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje. V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.
Zgodovinar Bogo Grafenauer je leta 1944 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in bil pozneje na tej fakulteti docent ter izredni in redni profesor za zgodovino Slovencev. Raziskoval je starejšo slovensko in jugoslovansko zgodovino, zlasti vprašanja Karantanije, kosezov, ustoličevanja koroških vojvod, etnogeneze, družbene strukture jugoslovanskih ljudstev, bizantologije ter kmečke upore na Slovenskem od 15. do 18. stoletja. Še posebno se je ukvarjal z narodnostnim razvojem na Koroškem v 19. in 20. stoletju; bil je tudi izvedenec za ta vprašanja v delegaciji Federativne ljudske republike Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 ter pozneje član jugoslovanske delegacije Mešane komisije za izvršitev arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Njegova bibliografija šteje približno 450 enot, njegova znanstvena dela pa označujejo velika erudicija, analitični pristop in zgodovinsko-materialistično izhodišče pri razlagi zgodovinskega razvoja. *** Posnetek* Bogo Grafenauer je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Akademij znanosti in umetnosti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Leta 1984 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, za svoje delo je prejel Tischlerjevo in Kidričevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
»Težak svetovno-politični položaj, v katerem se je prek noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla nujni konsenz. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika in je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Neveljaven email naslov