Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

27. marec

27.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Joža Čop (1893-1975) vrhunski alpinist klenega gorenjskega značaja, eden ustanoviteljev časopisa »Pavliha«, od mariborskega do tržaškega odra, tri četrt stoletja APZ Tone Tomšič

Leta 1893 se je na Jesenicah rodil alpinist Joža Čop, ki je po tragični smrti Klementa Juga leta 1924 postal vodilni slovenski alpinist. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, Severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza – bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Sicer pa je kar 46 let delal v jeseniški železarni, večji del celo v njenem najzahtevnejšem in najnevarnejšem delu – v valjarni. Kot plezalec in igralec je nastopal v Ravnikovem filmu V kraljestvu Zlatoroga in v Badjurovih Triglavskih strminah. Ob 70-letnici – leta 1963 – ga je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito odlikoval z redom dela z rdečo zastavo. Tedaj je zaslovel s svojevrstnim voščilom Titu ob rojstnem dnevu: "Dragi maršal! Dolgo nam živi in ostani nam zdrav kot planinski kozel."

Filmski režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator Dušan Povh je študiral arhitekturo do leta 1942, ko so ga Italijani zaprli in internirali. Leto dni pozneje se je pridružil partizanom ter postal eden izmed ustanoviteljev »Partizanskega lutkovnega gledališča« in satiričnega časopisa »Pavliha«. Iz tega lista se je vrsto let po vojni spominjal te šale … *Posnetek* Po osvoboditvi je bil v Državnem filmskem podjetju (pozneje Triglav filmu) redaktor prvih »Filmskih novic« in »Filmskih obzornikov«. Pozneje je režiral 22 kratkih športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor pri enajstih in montažer pri devetih slovenskih igranih celovečernih filmih. Ukvarjal se je tudi z lutkovnimi filmi in športno karikaturo. Za svoje filmsko delo je prejel več domačih in tujih nagrad, leta 1995 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Povh se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Novem mestu.

Gledališka in filmska igralka Mira Sardoč
je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvemu rodu študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.

Akademski pevski zbor Tone Tomšič je po drugi svetovni vojni nasledil tradicijo Akademskega študentskega moškega pevskega zbora, ki ga je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta zbor je bil z visoko umetniško in tehnično ravnijo v času med obema vojnama eden najboljših pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra 1941, dobre tri mesece po italijanski okupaciji, je prerastel v pravo protifašistično demonstracijo. Po kulturnem molku med drugo svetovno vojno je začel zbor delovati v mešani zasedbi, njegov prvi povojni zborovodja pa je bil Radovan Gobec. Leta 1953 so zbor poimenovali po narodnem heroju in predvojnem članu zbora Tonetu Tomšiču. Za dosežke in zasluge je leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Akademski pevski zbor Tone Tomšič je bil ustanovljen na današnji dan pred 75-imi leti v Ljubljani.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

27. marec

27.03.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Joža Čop (1893-1975) vrhunski alpinist klenega gorenjskega značaja, eden ustanoviteljev časopisa »Pavliha«, od mariborskega do tržaškega odra, tri četrt stoletja APZ Tone Tomšič

Leta 1893 se je na Jesenicah rodil alpinist Joža Čop, ki je po tragični smrti Klementa Juga leta 1924 postal vodilni slovenski alpinist. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, Severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza – bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Sicer pa je kar 46 let delal v jeseniški železarni, večji del celo v njenem najzahtevnejšem in najnevarnejšem delu – v valjarni. Kot plezalec in igralec je nastopal v Ravnikovem filmu V kraljestvu Zlatoroga in v Badjurovih Triglavskih strminah. Ob 70-letnici – leta 1963 – ga je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito odlikoval z redom dela z rdečo zastavo. Tedaj je zaslovel s svojevrstnim voščilom Titu ob rojstnem dnevu: "Dragi maršal! Dolgo nam živi in ostani nam zdrav kot planinski kozel."

Filmski režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator Dušan Povh je študiral arhitekturo do leta 1942, ko so ga Italijani zaprli in internirali. Leto dni pozneje se je pridružil partizanom ter postal eden izmed ustanoviteljev »Partizanskega lutkovnega gledališča« in satiričnega časopisa »Pavliha«. Iz tega lista se je vrsto let po vojni spominjal te šale … *Posnetek* Po osvoboditvi je bil v Državnem filmskem podjetju (pozneje Triglav filmu) redaktor prvih »Filmskih novic« in »Filmskih obzornikov«. Pozneje je režiral 22 kratkih športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor pri enajstih in montažer pri devetih slovenskih igranih celovečernih filmih. Ukvarjal se je tudi z lutkovnimi filmi in športno karikaturo. Za svoje filmsko delo je prejel več domačih in tujih nagrad, leta 1995 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Povh se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Novem mestu.

Gledališka in filmska igralka Mira Sardoč
je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvemu rodu študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.

Akademski pevski zbor Tone Tomšič je po drugi svetovni vojni nasledil tradicijo Akademskega študentskega moškega pevskega zbora, ki ga je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta zbor je bil z visoko umetniško in tehnično ravnijo v času med obema vojnama eden najboljših pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra 1941, dobre tri mesece po italijanski okupaciji, je prerastel v pravo protifašistično demonstracijo. Po kulturnem molku med drugo svetovno vojno je začel zbor delovati v mešani zasedbi, njegov prvi povojni zborovodja pa je bil Radovan Gobec. Leta 1953 so zbor poimenovali po narodnem heroju in predvojnem članu zbora Tonetu Tomšiču. Za dosežke in zasluge je leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Akademski pevski zbor Tone Tomšič je bil ustanovljen na današnji dan pred 75-imi leti v Ljubljani.


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov