Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Rapoc (1842-1882) in prva slovenska tiskarna v Mariboru, gradivo za slovensko glasbeno zgodovino, ustanovitev Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, moka, sol, krompir in tobak v zameno za slovnico
Leta 1842 se je v Malečniku, tedanjem Svetem Petru pri Mariboru, rodil pravnik, gospodarstvenik in mecen Franc Rapoc. Po klasični gimnaziji v Mariboru je na Dunaju končal študij prava. Želel je postati odvetnik, vendar se je pozneje ogrel za notarski poklic. Od leta 1869 je bil med odborniki Slovenskega političnega društva in leta 1870 med ustanovitelji prve slovenske tiskarne v Mariboru, ki je tiskala časopis Slovenski narod. Z njegovo podporo je bilo leta 1872 ustanovljeno delniško društvo Narodna tiskarna v Ljubljani. Pozneje je bil notar v Šoštanju, pred smrtjo je največji del svojega premoženja zapustil po njem poimenovani ustanovi, ki je štipendirala revne dijake in študente. Franc Rapoc je bil prvi slovenski gospodarski organizator mariborskega meščanstva in delavstva. Njegovo vodilo je bila številnim še danes težko razumljiva misel, da samo gospodarska osamosvojitev ustvarja realno podlago političnim organizacijam in njihovemu delovanju, z drugimi besedami – materialna podlaga je pogoj za vse oblike delovanja, ki simbolizirajo suverenost in neodvisnost skupnosti ali posameznika.
Na današnji dan leta 1860 se je v Ljubljani rodil muzikolog in umetnostni zgodovinar Josip Mantuani. Po študiju prava, filozofije in umetnostne zgodovine na Dunaju je postal redni član dunajskega inštituta za raziskovanje avstrijske zgodovine. Do leta 1924 je bil direktor Narodnega muzeja v Ljubljani, hkrati pa je predaval glasbeno zgodovino, arheologijo in epigrafiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je izjemno izobražen in večstranski znanstvenik. Med drugim je prvi začel sistematično zbirati gradivo za slovensko glasbeno zgodovino ter ji tako postavil znanstvene temelje. Prav po zaslugi Josipa Mantuanija je Gallus dobil ustrezno mesto v razvoju evropske glasbene kulture.
28. marca 1905 je Fran Govekar sklical ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Za prvega predsednika so izvolili Frana Zbašnika, pisatelja in urednika Ljubljanskega zvona, kolektivno pa so se včlanili v Zvezo slovanskih novinarjev. Leta 1909 so se preimenovali v Društvo slovenskih časnikarjev, ki so ga leta 1919 razpustili in hkrati ustanovili Društvo jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani, to pa se je pred 100 leti preoblikovalo v sekcijo Jugoslovanskega novinarskega udruženja.
Antropologinja Branislava Sušnik je po diplomi iz prazgodovine in zgodovine leta 1942 na filozofski fakulteti v Ljubljani ter ob študiju klinopisa in asirsko-babilonske pisave na teološki fakulteti študirala še v Rimu ter na Dunaju in doktorirala iz etnozgodovine in uralo-altajskega jezikoslovja. Po drugi svetovni vojni se je izselila v Argentino, potem pa odšla v Paragvaj in postala sodelavka tamkajšnjega etnografskega muzeja. Raziskovala je jezike in običaje zadnjih indijanskih plemen na divjem mejnem pasu med Brazilijo, Argentino, Paragvajem in Bolivijo. Na ekspedicije je nosila moko, sol, krompir in tobak in v zameno zanje dobila glagole, samostalnike in pridevnike ter se tako naučila osem indijanskih narečij. Od leta 1961 je vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na paragvajski državni univerzi v Asunciónu ter predavala po vsej Južni Ameriki. Napisala je skoraj sto strokovnih del o južnoameriških Indijancih; v slovenščini sta pri argentinski založbi izšli njeni deli: “Totemizem in šamanizem pri Čamakokih” in “Med Indijanci Lengua”. Da so v Paragvaju njeno delo izredno cenili, govori najvišja državna nagrada za »ustvarjalni prispevek k paragvajski identiteti«, ki jo je prejela še za življenja, po smrti pa so izdali poštno znamko z njeno podobo ter po njej imenovali eno izmed ulic v glavnem mestu. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920 v Medvodah.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Rapoc (1842-1882) in prva slovenska tiskarna v Mariboru, gradivo za slovensko glasbeno zgodovino, ustanovitev Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, moka, sol, krompir in tobak v zameno za slovnico
Leta 1842 se je v Malečniku, tedanjem Svetem Petru pri Mariboru, rodil pravnik, gospodarstvenik in mecen Franc Rapoc. Po klasični gimnaziji v Mariboru je na Dunaju končal študij prava. Želel je postati odvetnik, vendar se je pozneje ogrel za notarski poklic. Od leta 1869 je bil med odborniki Slovenskega političnega društva in leta 1870 med ustanovitelji prve slovenske tiskarne v Mariboru, ki je tiskala časopis Slovenski narod. Z njegovo podporo je bilo leta 1872 ustanovljeno delniško društvo Narodna tiskarna v Ljubljani. Pozneje je bil notar v Šoštanju, pred smrtjo je največji del svojega premoženja zapustil po njem poimenovani ustanovi, ki je štipendirala revne dijake in študente. Franc Rapoc je bil prvi slovenski gospodarski organizator mariborskega meščanstva in delavstva. Njegovo vodilo je bila številnim še danes težko razumljiva misel, da samo gospodarska osamosvojitev ustvarja realno podlago političnim organizacijam in njihovemu delovanju, z drugimi besedami – materialna podlaga je pogoj za vse oblike delovanja, ki simbolizirajo suverenost in neodvisnost skupnosti ali posameznika.
Na današnji dan leta 1860 se je v Ljubljani rodil muzikolog in umetnostni zgodovinar Josip Mantuani. Po študiju prava, filozofije in umetnostne zgodovine na Dunaju je postal redni član dunajskega inštituta za raziskovanje avstrijske zgodovine. Do leta 1924 je bil direktor Narodnega muzeja v Ljubljani, hkrati pa je predaval glasbeno zgodovino, arheologijo in epigrafiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je izjemno izobražen in večstranski znanstvenik. Med drugim je prvi začel sistematično zbirati gradivo za slovensko glasbeno zgodovino ter ji tako postavil znanstvene temelje. Prav po zaslugi Josipa Mantuanija je Gallus dobil ustrezno mesto v razvoju evropske glasbene kulture.
28. marca 1905 je Fran Govekar sklical ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Za prvega predsednika so izvolili Frana Zbašnika, pisatelja in urednika Ljubljanskega zvona, kolektivno pa so se včlanili v Zvezo slovanskih novinarjev. Leta 1909 so se preimenovali v Društvo slovenskih časnikarjev, ki so ga leta 1919 razpustili in hkrati ustanovili Društvo jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani, to pa se je pred 100 leti preoblikovalo v sekcijo Jugoslovanskega novinarskega udruženja.
Antropologinja Branislava Sušnik je po diplomi iz prazgodovine in zgodovine leta 1942 na filozofski fakulteti v Ljubljani ter ob študiju klinopisa in asirsko-babilonske pisave na teološki fakulteti študirala še v Rimu ter na Dunaju in doktorirala iz etnozgodovine in uralo-altajskega jezikoslovja. Po drugi svetovni vojni se je izselila v Argentino, potem pa odšla v Paragvaj in postala sodelavka tamkajšnjega etnografskega muzeja. Raziskovala je jezike in običaje zadnjih indijanskih plemen na divjem mejnem pasu med Brazilijo, Argentino, Paragvajem in Bolivijo. Na ekspedicije je nosila moko, sol, krompir in tobak in v zameno zanje dobila glagole, samostalnike in pridevnike ter se tako naučila osem indijanskih narečij. Od leta 1961 je vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na paragvajski državni univerzi v Asunciónu ter predavala po vsej Južni Ameriki. Napisala je skoraj sto strokovnih del o južnoameriških Indijancih; v slovenščini sta pri argentinski založbi izšli njeni deli: “Totemizem in šamanizem pri Čamakokih” in “Med Indijanci Lengua”. Da so v Paragvaju njeno delo izredno cenili, govori najvišja državna nagrada za »ustvarjalni prispevek k paragvajski identiteti«, ki jo je prejela še za življenja, po smrti pa so izdali poštno znamko z njeno podobo ter po njej imenovali eno izmed ulic v glavnem mestu. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920 v Medvodah.
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov