Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ludvik Vrečič (1900-1945) prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar, ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih, spodbuda razvoju knjižničarstva, tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan
10. aprila leta 1004 je kancler Egilbert overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bil Bled prvič zapisan v zgodovinskih virih, v štiri leta mlajši listini pa je prvič omenjen tudi blejski grad, ki tako sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. O njegovi velikosti sicer ni bilo podatkov, a gotovo je bil dosti skromnejši kot današnji.
Literarni zgodovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf Joža Glonar je po študiju slavistike in klasične filologije ter po doktoratu leta 1911 služboval v univerzitetni knjižnici v Gradcu, od leta 1919 pa v Ljubljani in je pospešil razvoj bibliotekarstva pri nas. Napisal je več kot 150 razprav, ocen, poročil in člankov ter v njih temperamentno uveljavljal svoje estetske in literarnokritične poglede na slovensko slovstvo in kulturo. Med drugim je bil urednik Cankarjevega zbornika in Ljubljanskega zvona ter eden izmed piscev Slovenskega bibliografskega leksikona. Bil je izjemno izobražen, saj je znal 14 jezikov. Veliko je prevajal, zlasti iz slovanskih jezikov ter v nemščino. Joža Glonar se je rodil v Zgornji Kóreni na jugozahodnem obrobju Slovenskih goric.
Leta 1886 se je v Trstu rodil dramatik, pesnik, pisatelj in politik Alojzij Remec. Najprej je tri leta študiral teologijo, nato pa se je posvetil pravnemu študiju. Leta 1927 se je z družino preselil na Ptuj, delal kot odvetnik in bil leta 1935 imenovan za župana Ptuja; tem mestu je ostal do okupacije leta 1941. Tedaj so ga nacisti poslali najprej v zbirno taborišče Borl, od tam v Rajhenburg, nato pa je z družino odšel v izgnanstvo v Srbijo. Alojzij Remec je v zgodnjem obdobju pisal po večini realistične ljudske igre z didaktično in narodnoprebudno noto, pozneje pa tudi zgodovinske povesti. Poezijo je začel objavljati leta 1903 v reviji Dom in svet. Njegovo najobsežnejše delo z naslovom Opustošene brajde je izšlo leta 1946 pri Mohorjevi družbi. V njem je prikazal podobo Ptuja in okolice tik pred začetkom druge svetovne vojne in prve dni nacistične okupacije.
Slikar Ludvik Vrečič velja za prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja, ki je kakovostno zapolnil likovno vrzel prve polovice 20. stoletja in s svojim delom pomembno prispeval k širši slovenski likovni umetnosti med obema svetovnima vojnama. Diplomiral je na Visoki slikarski šoli v Budimpešti. Nekaj časa je učil na gimnaziji, nato pa je postal svobodni umetnik; leta 1928 je razstavljal tudi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Slikal je žanrske podobe in portrete kmečkih ljudi, polne temačne energije, ter krajine, v katerih je sprva sledil madžarskim slikarjem pod vplivom barbizonske šole, njegova poznejša dela pa so barvno ekspresivnejša. Ludvik Vrečič – rodil se je leta 1900 v Slakovcih v Prekmurju – je bil prvi slikar, ki je v slovensko umetnost pritegnil posebnosti prekmurskega sveta.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ludvik Vrečič (1900-1945) prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar, ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih, spodbuda razvoju knjižničarstva, tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan
10. aprila leta 1004 je kancler Egilbert overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bil Bled prvič zapisan v zgodovinskih virih, v štiri leta mlajši listini pa je prvič omenjen tudi blejski grad, ki tako sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. O njegovi velikosti sicer ni bilo podatkov, a gotovo je bil dosti skromnejši kot današnji.
Literarni zgodovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf Joža Glonar je po študiju slavistike in klasične filologije ter po doktoratu leta 1911 služboval v univerzitetni knjižnici v Gradcu, od leta 1919 pa v Ljubljani in je pospešil razvoj bibliotekarstva pri nas. Napisal je več kot 150 razprav, ocen, poročil in člankov ter v njih temperamentno uveljavljal svoje estetske in literarnokritične poglede na slovensko slovstvo in kulturo. Med drugim je bil urednik Cankarjevega zbornika in Ljubljanskega zvona ter eden izmed piscev Slovenskega bibliografskega leksikona. Bil je izjemno izobražen, saj je znal 14 jezikov. Veliko je prevajal, zlasti iz slovanskih jezikov ter v nemščino. Joža Glonar se je rodil v Zgornji Kóreni na jugozahodnem obrobju Slovenskih goric.
Leta 1886 se je v Trstu rodil dramatik, pesnik, pisatelj in politik Alojzij Remec. Najprej je tri leta študiral teologijo, nato pa se je posvetil pravnemu študiju. Leta 1927 se je z družino preselil na Ptuj, delal kot odvetnik in bil leta 1935 imenovan za župana Ptuja; tem mestu je ostal do okupacije leta 1941. Tedaj so ga nacisti poslali najprej v zbirno taborišče Borl, od tam v Rajhenburg, nato pa je z družino odšel v izgnanstvo v Srbijo. Alojzij Remec je v zgodnjem obdobju pisal po večini realistične ljudske igre z didaktično in narodnoprebudno noto, pozneje pa tudi zgodovinske povesti. Poezijo je začel objavljati leta 1903 v reviji Dom in svet. Njegovo najobsežnejše delo z naslovom Opustošene brajde je izšlo leta 1946 pri Mohorjevi družbi. V njem je prikazal podobo Ptuja in okolice tik pred začetkom druge svetovne vojne in prve dni nacistične okupacije.
Slikar Ludvik Vrečič velja za prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja, ki je kakovostno zapolnil likovno vrzel prve polovice 20. stoletja in s svojim delom pomembno prispeval k širši slovenski likovni umetnosti med obema svetovnima vojnama. Diplomiral je na Visoki slikarski šoli v Budimpešti. Nekaj časa je učil na gimnaziji, nato pa je postal svobodni umetnik; leta 1928 je razstavljal tudi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Slikal je žanrske podobe in portrete kmečkih ljudi, polne temačne energije, ter krajine, v katerih je sprva sledil madžarskim slikarjem pod vplivom barbizonske šole, njegova poznejša dela pa so barvno ekspresivnejša. Ludvik Vrečič – rodil se je leta 1900 v Slakovcih v Prekmurju – je bil prvi slikar, ki je v slovensko umetnost pritegnil posebnosti prekmurskega sveta.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov