Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mokronožan Viktor Grčar (1881-1942) prvi slovenski župan Maribora, umetnik čiste kiparske forme, italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana, konec parne vleke na železnicah po Sloveniji
Pred 140-imi leti se je v Mokronogu rodil pedagog in politik Viktor Grčar. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Po prvih občinskih volitvah, ki so bile razpisane 26. aprila 1921 je bil kot socialist eden od štirih kandidatov za župana. Na županskih volitvah 13. junija 1921 je v navezi med socialnimi demokrati, komunisti in ob pomoči katoliške SLS postal prvi slovenski župan Maribora. Slovesna zaprisega je bila 25. julija 1921. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov. Leta 1941 so ga nacisti izgnali v Srbijo. V Čačku je leto kasneje tudi umrl. V Mariboru so leta 1952 po njem poimenovali ulico.
Kipar Zdenko Kalin je študiral na akademiji v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Od leta 1948 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kiparstvo, bil pa je tudi njen rektor. V bronu, marmorju in žgani glini je ustvarjal portrete, otroške in ženske akte ter malo, javno in spomeniško plastiko. Sprva klasično razumljen realistični kiparski koncept je oblikoval v osebni slog, že zgodaj pa je sprejel pobude sodobnega kiparstva in postal predstavnik čiste kiparske forme. V tem smislu je cikel “Otroške igre” iz srede prejšnjega stoletja eden izmed vrhuncev njegovega ustvarjanja, leta 1942 pa je izdelal tudi enega najbolj znanih slovenskih kipov, “Pastirčka” oziroma “Dečka s piščalko”; ta je postal logotip RTV Slovenija. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Zdenko Kalin je prejel več nagrad, med njimi dvakrat Prešernovo: leta 1959 za plastiko na pročelju slovenskega parlamenta in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Kipar Zdenko Kalin se je rodil pred 110-imi leti v Solkanu.
11. aprila 1941 popoldne je v Ljubljano prispel posebej sestavljeni odred italijanske fašistične vojske, ki je na gradu izobesil zastavo. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan dr. Juro Adlešič in jim izročil ključe od mesta. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, so italijanski okupatorji v Ljubljanski pokrajini uvedli civilno upravo. 3. maja so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v mestu nastanili močno vojaško posadko. Istega dne, torej 11. aprila pred 80-imi leti, so nemška letala bombardirala oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, samo radijsko postajo pa so zasedli Italijani.
Leta 1978 je parna lokomotiva z oznako 33-110 z vožnjo iz Ljubljane do Postojne končala obdobje parne vleke na železnicah po Sloveniji oziroma v ljubljanskem železniškem vozlišču, ki je trajalo dobrih 130 let. Parna lokomotiva z oznako 33-110, ki je opravila zadnjo vožnjo, je bila izdelana leta 1943 v nemški tovarni MBA v Berlinu in so jo sprva uporabljali za vojaške prevoze na vzhodno bojišče. Nato je bila v rabi Jugoslovanskih železnic, po letu 1978 pa je pozabljena in zanemarjena obstala na stranskem tiru železniške postaje v Zalogu. Pozneje so jo temeljito obnovili in je od leta 2016 razstavljena v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mokronožan Viktor Grčar (1881-1942) prvi slovenski župan Maribora, umetnik čiste kiparske forme, italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana, konec parne vleke na železnicah po Sloveniji
Pred 140-imi leti se je v Mokronogu rodil pedagog in politik Viktor Grčar. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Po prvih občinskih volitvah, ki so bile razpisane 26. aprila 1921 je bil kot socialist eden od štirih kandidatov za župana. Na županskih volitvah 13. junija 1921 je v navezi med socialnimi demokrati, komunisti in ob pomoči katoliške SLS postal prvi slovenski župan Maribora. Slovesna zaprisega je bila 25. julija 1921. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov. Leta 1941 so ga nacisti izgnali v Srbijo. V Čačku je leto kasneje tudi umrl. V Mariboru so leta 1952 po njem poimenovali ulico.
Kipar Zdenko Kalin je študiral na akademiji v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Od leta 1948 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kiparstvo, bil pa je tudi njen rektor. V bronu, marmorju in žgani glini je ustvarjal portrete, otroške in ženske akte ter malo, javno in spomeniško plastiko. Sprva klasično razumljen realistični kiparski koncept je oblikoval v osebni slog, že zgodaj pa je sprejel pobude sodobnega kiparstva in postal predstavnik čiste kiparske forme. V tem smislu je cikel “Otroške igre” iz srede prejšnjega stoletja eden izmed vrhuncev njegovega ustvarjanja, leta 1942 pa je izdelal tudi enega najbolj znanih slovenskih kipov, “Pastirčka” oziroma “Dečka s piščalko”; ta je postal logotip RTV Slovenija. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Zdenko Kalin je prejel več nagrad, med njimi dvakrat Prešernovo: leta 1959 za plastiko na pročelju slovenskega parlamenta in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Kipar Zdenko Kalin se je rodil pred 110-imi leti v Solkanu.
11. aprila 1941 popoldne je v Ljubljano prispel posebej sestavljeni odred italijanske fašistične vojske, ki je na gradu izobesil zastavo. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan dr. Juro Adlešič in jim izročil ključe od mesta. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, so italijanski okupatorji v Ljubljanski pokrajini uvedli civilno upravo. 3. maja so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v mestu nastanili močno vojaško posadko. Istega dne, torej 11. aprila pred 80-imi leti, so nemška letala bombardirala oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, samo radijsko postajo pa so zasedli Italijani.
Leta 1978 je parna lokomotiva z oznako 33-110 z vožnjo iz Ljubljane do Postojne končala obdobje parne vleke na železnicah po Sloveniji oziroma v ljubljanskem železniškem vozlišču, ki je trajalo dobrih 130 let. Parna lokomotiva z oznako 33-110, ki je opravila zadnjo vožnjo, je bila izdelana leta 1943 v nemški tovarni MBA v Berlinu in so jo sprva uporabljali za vojaške prevoze na vzhodno bojišče. Nato je bila v rabi Jugoslovanskih železnic, po letu 1978 pa je pozabljena in zanemarjena obstala na stranskem tiru železniške postaje v Zalogu. Pozneje so jo temeljito obnovili in je od leta 2016 razstavljena v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov